ŠibkOFF premirje
Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je razveljavilo odredbo nižjega sodišča, ki bi zavirala deportacije migrantov v tretje države. S tem so Trumpovi vladi omogočili, da posameznike brez nadaljnje obravnave glede morebitnih groženj izžene v države, ki niso njihova domovina. Odločitev je podprlo šest sodnikov, trije pa so ji nasprotovali. Sodnik okrožnega sodišča v Bostonu Brian Murphy je dejal, da je s tem prekršena odredba, ki jo je izdal aprila. Ta narekuje, da imajo osebe, ki jim grozi deportacija, možnost zagovarjanja, če bi izgon v tretjo državo zanje predstavljal resno grožnjo, kot sta mučenje in smrt. Seveda zgolj v primeru, da so vse ostale pravne pritožbe že spodletele. Vrhovno sodišče je sklep sprejelo po primeru osmih migrantov, ki so jih ameriške oblasti v Južni Sudan deportirale maja. Kljub trditvam administracije, da je njihova premestitev sledila kriminalnim dejanjem, odvetniki omenjenih posameznikov razkrivajo, da pridržani niso bili kazensko obsojeni.
Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči naznanil dogovor o popolnem premirju med Iranom in Izraelom, ki je uradno stopil v veljavo okoli sedme ure zjutraj po srednjeevropskem času. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je zgolj slabe štiri ure kasneje genocidni vojski ukazal ponoven napad na Teheran, češ da je Iran že kršil premirje. Iranska vojska je sicer zavrnila trditev, da je sploh prišlo do raketnega napada na sionistično tvorbo po uveljavitvi premirja. Iranski minister za zunanje zadeve Abas Aragči je posebej naznanil, da bodo ustavljeni vsi povračilni napadi, če Izrael preneha obstreljevati prestolnico do četrte ure zjutraj po lokalnem času. Po poročanju iranskega vojaškega poveljstva je nasprotnikova vojska izvajala napade vse do devete ure zjutraj.
Že pred naznanitvijo kratkotrajnega premirja je iranska vojska izstrelila 19 raket na ameriško letalsko oporišče v Katarju, a smrtnih žrtev zaradi napada ni bilo. Izraelska vojska je ponovno pozvala k evakuaciji, tokrat v središču prestolnice Teheran, ki so jo zatem začeli obstreljevati. V zračnem napadu na obalno provinco Gilan so sionistične sile ubile 9 ljudi in jih 33 ranile.
Včeraj je bila v Romuniji potrjena nova vlada, na čelu katere je zaprisegel Ilie Bolojan iz Nacionalne liberalne stranke. Prejela je približno 67 odstotkov glasov obeh domov parlamenta, to torej pomeni 301 poslanca od skupno 465. Novo koalicijsko vlado bo sestavljalo zavezništvo Bolojanove stranke skupaj s socialnimi demokrati, Zvezo za reševanje Romunije in Demokratično zvezo Madžarov v Romuniji. Voditelji štirih omenjenih strank so sprejeli dogovor o rotaciji predsednikov vlade do naslednjih parlamentarnih volitev leta 2028. To v praksi pomeni, da bo Bolojana aprila 2027 na poziciji zamenjal predstavnik socialdemokratov. Iz vlade so sicer izključene skrajno desne stranke, med njimi tudi stranka Zavezništvo za zedinjenje Romunov, ki je glasovanje bojkotirala zaradi izida predsedniških volitev, na katerih kljub zmagi v prvem krogu ni slavil kandidat zavezništva George Simion.
Kenijski tožilci so odobrili obtožbe proti šestim ljudem, med njimi so tudi trije policisti, zaradi vloge pri umoru blogerja in učitelja Alberta Ojwanga med pridržanjem. Vseh šest osumljencev bo danes privedeno pred sodišče. Sprva je policija smrt Ojwanga razglasila za samomor, a se je po obdukciji izkazalo, da so bile njegove rane posledica nasilnega napada. Dogodek je sprožil proteste v prestolnici Nairobi, ki se vrstijo že zadnja dva tedna. Predvideno je, da se bodo nadaljevali tudi ta teden, na prvo obletnico množičnih demonstracij, ki so lani vodile v pohod na parlament, ko so policijske sile protestnike razgnale in jih 60 ubile.
Prebivalci skupnosti Bille in Ogale v Nigeriji so vložili tožbo proti podjetju Shell zaradi naftne onesnaženosti. Do leta 2027 bodo svoje primere predstavili vrhovnemu sodišču Združenega kraljestva. S pravnim postopkom proti Shellu in nigerijski podružnici podjetja so začeli že leta 2015, saj zaradi industrijskega delovanja že leta trpijo sistematično in nenehno onesnaževanje z nafto. Od družb zahtevajo odškodnino in predvsem sanacijo škode, ki so jo povzročila razlitja. Shell, ki je v minulem letu zabeležil slabih 20 milijard evrov profita, in podružnica nista pripravljena prevzeti odgovornosti, saj trdita, da večino razlitij povzroča nezakonito rafiniranje nafte.
Nemški parlament bo danes glasoval o novem državnem proračunu za leto 2025, ki bo pričakovano močno zvišal javno porabo. Potencialno povečanje proračuna je omogočil zakon, potrjen marca, ki omiljuje ustavno fiskalno pravilo in s tem omogoča dodatne naložbe na področju obrambe, infrastrukture in podnebnih ukrepov. Predvideno je, da bi se obrambni izdatki do leta 2029 več kot podvojili, na približno 131 milijard evrov. Takšno delovanje parlamenta je posledica konstantnega varnostnega strahu oblasti že od začetka ruskega posredovanja v Ukrajini leta 2022. Odločanje o letošnjem proračunu je bilo odloženo zaradi parlamentarnih volitev februarja letos, ki jih je sprožil kolaps vlade Olafa Scholza.
Računsko sodišče Republike Slovenije je v reviziji poslovanja Okrožnega sodišča v Mariboru v letu 2023 ugotovilo nepravilnosti. Od okrožnega sodišča sicer ne zahtevajo odzivnega poročila, a so jim izrekli mnenje s pridržkom. Obravnavan je bil primer, ko je bila javnemu uslužbencu nepravilno določena plača in je posledično prejel 3700 evrov previsok dohodek. Devetim javnim uslužbencem so nepravilno izdali sklepe o delu plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Ob vseh neupravičeno velikih izplačilih sodišče petim zaposlenim ni povrnilo stroškov prevoza na delo. Drugih pet uslužbencev pa je ostalo brez dodatnih regresov za prehrano. Med drugim so bili na okrožnem sodišču opozorjeni tudi na neustrezen indeks cen, dogovorjen za storitve vzdrževanja programske opreme.
Akademskih 15:
Državna komisija za splošno in poklicno maturo je odgovorila na poziv Dijaške skupnosti Celje glede vrednotenja letošnje splošne in poklicne mature. Kot smo poročale prejšnji teden, je Dijaška skupnost Celje Državni izpitni center pozvala k spremembi sistema ocenjevanja in vrednotenja letošnje splošne in poklicne mature. Zmotila jih je namreč težavnost letošnje mature. To sklepajo na podlagi anonimne ankete, v kateri so prejeli odzive, da je bil letošnji maturitetni izpit, predvsem iz matematike, težji kot prejšnja leta. V odzivu Državne komisije za splošno maturo, ki so ga posredovali iz Državnega izpitnega centra, so odgovorili, da dokler ocenjevanje poteka, v ocenjevalna merila ni mogoče posegati. Pojasnili so, da se šele po končanem ocenjevanju opravita natančen pregled dosežkov kandidatov in razprava o morebitni potrebi za spremembe mej za ocene. Navajajo tudi, da tovrstne odločitve niso stalnica, ampak redkost ter da težavnost izpita iz matematike ni bila problematizirana do dopisa celjske dijaške skupnosti, po slednjem pa so začeli prejemati posamezne pritožbe kandidatov.
Prejšnji teden je senat Univerze v Ljubljani potrdil predlog Medicinske fakultete za povečanje števila vpisnih mest v višje letnike za prihodnje študijsko leto. Za študijski program Medicina bo razpisanih dodatnih dvajset, za program Dentalna medicina pa dodatnih pet mest. Odločitev mora sicer potrditi še Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Razlog za povečanje števila vpisnih mest je vse večje zanimanje slovenskih študentov medicine in dentalne medicine, ki trenutno študirajo v tujini in si želijo študij končati v Sloveniji.
Strokovni svet za splošno izobraževanje je včeraj potrdil nove učne načrte za obvezne predmete v izobraževalnih programih splošne in strokovne gimnazije, predmete v programih strokovne gimnazije ter za gimnazije na narodno mešanih območjih. Novi učni načrti zadevajo pet ključnih področij – digitalne kompetence, trajnostni razvoj, zdravje in dobrobit, jezik, državljanstvo, kultura in umetnost ter podjetnost. Poleg tega so člani sveta obravnavali koncept prepoznavanja nadarjenih otrok in načrt spremljanja uvajanja prenovljenega kurikuluma za vrtce in kurikuluma za vrtce v prilagojenem programu. Seznanili so se tudi z letnim poročilom o poklicni maturi za leto 2024 ter določili maturitetni izpitni katalog za poklicno maturo v letu 2027.
Junija je izšla 22. izdaja mednarodne lestvice najboljših univerz na svetu, imenovana QS World University rankings 2026. Univerza v Ljubljani je dosegla najboljšo uvrstitev v zadnjem desetletju s 535. mestom med 1501 univerzami. V kategorijo univerz med 501. in 550. mestom je bila nazadnje uvrščena leta 2015. Najboljšo uvrstitev, in sicer 41. mesto, je Univerza v Ljubljani dosegla v kategoriji zaposlitvenih izidov, ki med drugim upošteva merilo stopnje zaposljivosti diplomantk in diplomantov. Izboljšala je tudi uvrstitev v kategoriji delovanja v mednarodnih raziskovalnih mrežah, akademskega ugleda, razmerja med zaposlenimi in študenti ter trajnosti.
Ameriška zvezna sodnica Allison Burroughs je vladi predsednika Donalda Trumpa za nedoločen čas preprečila onemogočanje vstopa tujim študentom v ZDA za študij na univerzi Harvard. Odredba podaljšuje začasno odredbo, ki jo je sodnica izdala 5. junija. Trumpova vlada je namreč odvzela dovoljenje za vpis tujih študentov in gostovanje tujih akademikov. Poleg tega želi Trumpova vlada univerzi odvzeti slabi dve milijardi eurov zveznih nepovratnih sredstev in za 52 milijonov eurov pogodb z državo. Tuji študenti sicer predstavljajo četrtino vseh študentov Harvarda.
OFF je pripravila Iman, univerzitetni blok novičk pa Monika.
Dodaj komentar
Komentiraj