27. 6. 2023 - 15.00

Slovensko-kitajski OFF

Audio file

Informativni program začenjamo doma. Vlada je potrdila predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in ga po nujnem postopku poslala v državni zbor. Vlada je zakon v parlament poslala brez soglasja na Ekonomsko-socialnem svetu, kar predsednik sveta, sindikalist Jakob Počivavšek, vidi kot nesprejemljivo. Predsednik sveta je petkovo sejo, na kateri bi morali razpravljati o predlogu zakona, odpovedal po sporočilu delodajalcev, da se je zaradi odsotnosti premierja Roberta Goloba ne bodo udeležili. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi po trditvah vlade odpravlja pomanjkljivosti zakona, sprejetega v času vlade Janeza Janše, katerega izvajanje so državljani na referendumu odložili do prihodnjega leta. Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo bodo po predlogu zakona na centrih za socialno delo. Za financiranje programov dolgotrajne oskrbe zakon uvaja nov prispevek delodajalcev in delavcev. Družinski člani bodo lahko status oskrbovalcev dobili tudi po začetku naslednjega leta. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je pojasnil, kako bo nova dajatev za dolgotrajno oskrbo sestavljena. 

Izjava

Za samozaposlene in kmete bo prispevek zaradi odsotnosti delodajalca višji, in sicer v višini dveh odstotkov. Maljevac je pojasnil tudi, zakaj so na vladi predlog nazadnje v državni zbor poslali mimo Ekonomsko-socialnega sveta.

Izjava

Pravice iz programov dolgotrajne oskrbe se bodo po zakonu uvajale postopno, polna veljavnost vseh pravic bo možna s koncem leta 2025. Na vladi so določili tudi besedilo novele zakona o socialnem varstvu. Predlagajo uvedbo kadrovskega štipendiranja na področju socialnega varstva in urejajo pravno podlago za financiranje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih revščini ali socialni izključenosti. To financiranje bi prišlo iz evropskih sredstev v okviru programa evropske kohezijske politike za obdobje od 2021 do 2027. 

V državnem zboru medtem razpravljajo o spremembah zakona o gospodarskih družbah. Z novelo prenašajo dve evropski direktivi. Prva je digitalizacijska za uporabo digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb, druga pa mobilnostna za omogočanje in urejanje čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev gospodarskih družb. S tem vlada želi omogočiti popolnoma elektronsko ustanavljanje kapitalskih družb in registracijo podružnic tujih podjetij. Del tega je uvedba informacijskega sistema in vzpostavljanje varne video povezave z notarji za urejanje dokumentacije. 

V parlamentu razpravljajo tudi o predlogu zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Zakon bo med drugim podlaga za določitev prednostnih področij za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn ter področij za obvezno postavitev sončnih elektrarn. Opozicija je do predloga kritična, češ da z njim vlada uvaja prisilno solarizacijo, zapostavlja pa druge obnovljive vire, kot je voda. Zakonodajno-pravna služba je v postopku obravnave zakona opozorila na več preohlapno definiranih določb, ki bi lahko pripeljale tudi do kršenja ustavnega načela delitve oblasti. 

Po pohvali vodstva RTV Slovenija prejšnji teden, da letos poslujejo bolje od finančnega načrta, je svet RTV ugotovil, da v resnici poslujejo s 6- do 9-milijonsko izgubo. Svetniki pravijo, da je bil dober poslovni izid posledica predčasne prodaje delnic Eutelsat Communications. Prodaja je bila namreč načrtovana šele za december. Obenem je vodstvo zavoda delnice prodalo po nižji ceni, kot je bilo predvideno, izplačilo dividend pa bo manjše, zato bo na koncu leta dobiček zavoda za 2,7 milijona evrov nižji od pričakovanega. Ugotovili so tudi, da so se zaradi aneksov h kolektivni pogodbi, izstavitve pogodb o zaposlitvi in različnih poravnav drastično povečali stroški dela. V svetu predvidevajo, da bo to povečanje do konca leta enako štirim milijonom evrov.

Nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek je odstopil z mesta predsednika, nekdanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa z mesta podpredsednika stranke Konkretno. Na izrednem kongresu stranke so za novega predsednika stranke izvolili Janeza Demšarja. Demšar je na listi SMC-ja [es em ceja] pred zadnjimi volitvami kandidiral v Škofji Loki, na lanskih parlamentarnih volitvah pa ga ni bilo med kandidati predvolilne koalicije Povežimo Slovenijo.

Nadaljujemo na tujem, najprej na Kitajskem. Kitajski obrambni minister Li Šangfu in njegov vietnamski kolega Fan Van Giang sta na včerajšnjem srečanju v Pekingu napovedala tesnejše vojaško sodelovanje. Dogovor sledi vplutju ameriške letalonosilke Ronald Reagan v vietnamsko pristanišče, kar je tretje vplutje ameriške letalonosilke od konca vietnamske vojne. Pred srečanjem z vietnamskim kolegom se je z namenom tesnejšega sodelovanja Li srečal z generaloma južnoafriške in tajske vojske. 

Kitajski premier Li Čjang je medtem na poletnem forumu Davos v Tjendžinu napovedal gospodarske ukrepe za povečanje domačega povpraševanja in razvoja. Pri tem je poudaril tudi pomen zelenega prehoda in odpiranja »visokih« delov kitajske ekonomije zunanjim trgom. Napovedal je tudi, da bo kitajska gospodarska rast v tem četrtletju višja od prejšnjega ter bo dosegla letni cilj petih odstotkov. V svojem nagovoru se je odzval tudi na izjavo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da mora Evropa zmanjšati tveganje v svojem odnosu do Kitajske. Meni, da je takšen odnos negativen tako za Kitajsko kot tudi Evropsko unijo, saj vodi do fragmentacije v svetu, kjer bi se morali povezovati. 

Audio file
26. 5. 2023 - 17.00
O vojni s čipi nasploh in prepovedi naročanja Micronovih izdelkov na Kitajskem posebej.

Po poročanju Reutersa nekdanjega direktorja južnokorejskega Samsunga, Čoja Džinseonga, v Južni Koreji preganjajo zaradi kraje Samsungovih poslovnih skrivnosti za novo tovarno čipov Foxconna na Kitajskem. Kraja je po obtožnici Samsungu povzročila za 180 milijonov evrov škode. Čoj je zaradi obtožbe od konca maja v priporu. Leta 2018 je njegovo singapursko podjetje Jin Semiconductors sklenilo pogodbo s Foxconnom. Čoja v Južni Koreji obtožujejo, da je ukradel protokole za sterilizacijo prostorov in načrte za postavitev nove Samsungove tovarne na Kitajskem. Čojev odvetnik meni, da je Čoj le grešni kozel trgovinske vojne med Kitajsko in Združenimi državami Amerike.

Audio file
31. 5. 2023 - 21.00
O spet prestavljenem prehodu na civilno oblast v Sudanu

Sudanske sile za hitro posredovanje, znane kot RSF, so razglasile enostransko dvodnevno premirje zaradi muslimanskega praznika Eid al Adha. Vodja RSF Mohamed Hamdan Dagalo je ob razglasitvi izrazil željo po spravi sudanskega naroda. V spopadih za oblast med RSF in sudansko vojsko, ki trajajo od sredine aprila, je umrlo vsaj 2000 civilistov, več kot dva milijona ljudi je moralo zapustiti domove. Sudanska vojska se na premirje ni odzvala.

Kenijski predsednik William Ruto je sprejel nov finančni zakon, s katerim bodo v državi uvedli več davkov. Davek na dodano vrednost za gorivo se bo dvignil z osmih na šestnajst odstotkov, za financiranje programa socialnih stanovanj pa bodo uvedli davek na plačilne liste. V prvotnem predlogu je bil ta davek postavljen na tri odstotke, a so ga za končno verzijo zakona znižali na odstotek in pol. V mesecih, ki so sledili prvem predlogu, je zakon izgubil naklonjenost javnosti, zato so nekatere davke zmanjšali ali celo odstranili. Med odstranjenimi se znajde tudi davek na lepotne izdelke. Novi zakon je poskus za zmanjšanje kenijskega državnega dolga, ki je letos dosegel 60 milijard evrov oziroma dve tretjini bruto domačega proizvoda. V Mednarodnem denarnem skladu so konec maja trud Ruta za zmanjšanje dolga pohvalili in v isti sapi odobrili nova posojila za Kenijo v višini 900 milijonov evrov.

OFF je pripravil Luka.

 

Vir slike: Wikimedia Commons, Wikimedia Commons

Aktualno-politične oznake

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj