ŠOUhostel OFF
Začenjamo v Nemčiji. Vladni kabinet je prvič po hladni vojni sprejel novo strategijo civilne zaščite. Staro strategijo, osredotočeno na zaščito prebivalstva med naravnimi katastrofami in krizami, so posodobili glede na novodobne grožnje, kot so terorizem in kibernetske vojne. Strategija javno sicer še ni bila predstavljena, so pa v medije pricurljale nekatere podrobnosti. Za največ dvignjenega prahu je poskrbela informacija, da naj bi se znova uvedel vojaški vpoklic, odpravljen pred petimi leti, zaradi česar je vladna koalicija s strani opozicije že doživela medijski linč, še en ukrep pa naj bi bila uvedba zalog hrane in vode za krizne razmere. To je opozicija že označila za nesmiselno alarmiranje prebivalstva. V novi strategiji je zapisano tudi, da državi z večjo stopnjo verjetnosti grozijo napadi z biološkim, kemičnim in navadnim orožjem ter napadi na infrastrukturo, po besedah notranjega ministrstva pa nova strategija ni direkten odziv na nedavne teroristične napade v Nemčiji.
Skok na Otok. Nekaj tednov po protestih zoper varovanje podatkov o pacientih britanska vlada načrtuje uvedbo sheme centralnega zbiranja zdravstvenih kartotek svojih državljanov. Po ideji vladnega oddelka za zdravstvo naj bi britanski družinski zdravniki zbrali zdravstvene kartoteke svojih pacientov in jih posredovali državni centrali. Za to jim ne bi bilo treba pridobiti privolitve pacientov, kar je po mnenju kritikov izjemno problematično. Po njihovem bi britanska vlada s tem dobila možnost prodaje zdravstvene podatkovne baze zasebnim podjetjem, povezanim s farmacevtskimi lobiji, ki bi to izkoristili za tržne manipulacije. Že prejšnji mesec je podobna shema, imenovana care.data, zaradi kritik o manku transparentnosti, predvsem o tem, komu in kako bi se centralno zbrani podatki lahko posredovali, dvignila veliko prahu med britansko javnostjo in bila posledično ovržena. Vlada sicer trdi, da shema vsebuje pravni okvir, ki bo zasebnim podjetjem onemogočal posredovanje informacij v komercialne namene, s predstavljeno shemo pa želijo delovati le v dobrobit pacientov.
Po lanskem izbruhu afere glede Volkswagnovega zavajanja o emisijah toplogrednih plinov svojih jeklenih konjičkov se podobna zgodba razkriva pri francoskem Renaultu. Po 10 mesecev trajajoči preiskavi emisij dizelskih vozil 12 domačih in tujih avtomobilskih podjetij se je pokazalo, da je nekaj vozil proizvajalca Renault za kar 11-krat preseglo po evropskem pravu dovoljeno količino izpusta dušikovega oksida. Mesec po objavi poročila pa so se oglasili trije člani komisije, ki je testirala emisije, in francosko vlado obtožili utajanja pomembnih podrobnosti. Med drugim se je razkrilo, da je v vozilu Renault Captur absorber škodljivega dušikovega oksida med testiranjem emisij pregorel, medtem ko je med vožnjo v običajnih pogojih deloval normalno. Podoben scenarij se je odvil lani pri testiranju Volkswagnovih vozil, za katera se je kasneje razkrilo, da so bila opremljena z goljufivo napravo, ki je zmanjšala izpuste plinov med laboratorijskim testiranjem. Po besedah članov preiskovalne komisije podobnih naprav v Renaultovih vozilih sicer niso našli, je pa vseeno sporno dejstvo, da je vlada objavila pomanjkljivo poročilo. Po njihovih špekulacijah je ta poteza znak ščitenja svojega podjetja, v katerem ima država 20-% lastniški delež.
Turčija je v navezi z Združenimi državami Amerike začela obsežno vojaško ofenzivo proti Islamski državi na severu Sirije. Sestavljajo jo turške specialne enote, ameriški vojaški svetovalci, droni in topniške enote. Vojska je sirsko mejo prestopila še pred uradnim začetkom ofenzive. Po besedah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je ofenziva uperjena tako proti Islamski državi, ki jo želijo s koordinirano akcijo pregnati s strateško pomembnega območja ob reki Evfrat, kot Kurdom. Tem želijo preprečiti zasedbo regije po tem, ko bo Islamska država tam poražena. Turčija je sicer z obotavljajočim se odobravanjem kurdskim borcem dovolila izvajanje vojaških operacij proti Islamski državi, pod pogojem, da se z ozemlja po končanih spopadih umaknejo. Turške vojaške aktivnosti pa se v zadnjem času stopnjujejo tudi z namenom, da ustvarijo vtis stabilnosti po nedavnem propadlem vojaškem udaru. Več pove novinarski kolega, Erik Valenčič:
Kdo pa je Turčiji podelil mandat za vstop v Sirijo?
Na Daljni vzhod. Kitajska je predstavila najnovejše načrte za leta 2020 načrtovano misijo na Mars. Po doslej predstavljenih načrtih bodo na Mars izstrelili sondo in robotsko raziskovalno vozilo, imenovano rover. Ta tehta 200 kg, ima 6 koles, energijo pa pridobiva s štirimi solarnimi kolektorji. Po besedah vodje projekta so izzivi, s katerimi se srečujejo, brez primere. Misija bo predvidoma trajala sedem mesecev, z njo pa želijo pridobiti čim več informacij o Marsovi površini, notranji strukturi, atmosferi in morebitnih sledeh ledu ali vode. Kitajska je sicer leta 2003 po Sovjetski zvezi in Združenih državah Amerike postala tretja država, ki je v vesolje poslala človeško odpravo, v svoj vesoljski program pa vlaga astronomske vsote denarja. Njene aktivnosti na rdečem planetu so sicer bolj ali manj enake že nekaj desetletij nazaj izvedenim misijam Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike - te so denimo na Mars v preteklosti poslale že dva roverja.
Severna Koreja zopet buri duhove. Ponoči je s podmornice izstrelila balistično raketo, ki je pristala približno 500 km pred japonsko obalo. S tem je prekoračila japonsko obrambno-identifikacijsko cono in znova prekršila resolucije Združenih narodov o neuporabi raketne balistične tehnologije, hkrati pa si že prislužila ostre kritike Japonske, Kitajske in svoje južne sosede. Severna Koreja je raketo izstrelila le nekaj ur pred zasedanjem zunanjih ministrov omenjenih treh držav, na dnevnem redu pogovora pa je bil tudi severnokorejski jedrski program. Po mnenju strokovnjakov je bil včerajšnji jedrski poskus uspešen in je dokaz, da Severna Koreja napreduje v razvoju raket za obrambo pred Združenimi državami Amerike in Južno Korejo.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je zaključila zgodbo o prodaji ustanoviteljskega dela v Zavodu ŠOUhostel. Hostel Celica je tako pristal v rokah podjetja TJs. Dotično podjetje je v lasti Tomaža Juvana, ki je hkrati tudi direktor Zavoda ŠOU hostel. Po komentarju ŠOU v Ljubljani je kupec edini ustrezal razpisnim pogojem, svoj delež pa so prodali za 290.000 evrov, kar je po njihovem več od ocenjene vrednosti zavoda. Prodajo deleža ŠOUhostel z druge strani pokomentira še Jure Novak, opozicijski poslanec študentskega zbora in član študentskega društva Iskra:
Zakaj pa ŠOU ni hotel razkriti še drugega ponudnika? Novak:
Dodaj komentar
Komentiraj