V ponedeljkovem OFFsajdu smo poročali o humanitarni krizi v Andamanskem morju. Posledica dvomesečnega boja tajskih represivnih sil proti tihotapcem beguncev je med trenutno 4 in 8 tisoč zapuščenih beguncev na odprtem morju. Večina beguncev pripada zatiranemu ljudstvu Rohingya iz Mjanmara, delež iz obubožanega Bangladeša. Zaradi represivnih akcij Tajske so tihotapci begunske ladje zapustili, tako Tajska kot tudi Malezija in Indonezija pa so ladje na morju usmerjale iz svojih teritorialnih voda. Približno tritisočim je le uspelo v zadnjih tednih naplaviti na obale, ne da bi jih predhodno preusmerilo vojaško ladjevje. Po večtedenskem zgražanju mednarodne skupnosti in Združenih narodov, naj omenjene države vendarle sprejmejo na morju zapuščene begunce v izrednih razmerah brez osnovnih virov, sta se zunanja ministra Malezije in Indonezije včeraj le dogovorila o začasni namestitvi beguncev na svojih tleh. Sicer nameravata obe državi kmalu vrniti begunce iz Bangladeša, saj da so ti prebegli zaradi ekonomskih razlogov, medtem ko izražata delno razumevanje za zatirane Rohingye. Tudi s tem v zvezi bosta imeli pogovore z Mjanmarom.  

Kot rečeno, pa bosta Malezija in Indonezija nudili beguncem le začasno pribežišče. K ukrepanju sta pozvali mednarodno skupnost, saj, da ne gre za regionalni, temveč globalni problem. Tajska v rokah vojske, je že odrekla pomoč, izključujoč bolnim. Odgovor avstralskega premiera Abbotta je bil, zanj klasičen in kratek: navajamo: “nope, nope, nope”. Pomoč sta doslej ponudili le Gambija in Združene države Amerike.

Policija je v brazilski zvezni državi Minas Gerais našla obglavljeno truplo pogrešanega novinarja in blogerja. Evany Jose Metzker je kot avtor bloga z imenom Coruja do Vale oziroma Sova iz doline tri mesece preiskoval verigo otroške prostitucije v tem precej nevarnem delu države, pogrešan pa je bil več dni. Pri svojem delu je večkrat poročal o korumpiranih uradnikih in politikih, prav slednje pa bi po ugibanjih njegove žene utegnilo pripeljati do njegovega umora. Stanovske organizacije novinarjev so oblasti pozvale k skrbni preiskavi, njen uspeh pa tudi zaradi podatka, da je Brazilija tretja najnevarnejša država za novinarje v Južni Ameriki, ostaja dvomljiv.  

Sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne so iz nemškega Bundestaga pricurljale govorice o morebitni, 10 milijonov evrov težki simbolični odškodnini za preživele sovjetske vojne ujetnike. Ni še znano, koliko veteranov bi bilo individualno deležnih simboličnih denarcev, je pa že dolgo znano, da je v nacističnih logorjih življenje izgubilo več kot polovica vseh ujetnikov. Ubitih jih je bilo 5,3 milijona, kar po žrtvah holokavsta predstavlja drugo največjo skupino žrtev nacionalsocializma. Nameravano odškodnino naj bi podprli člani parlamentarnega odbora za proračun, tradicionalno posipanje s pepelom pa je pridodal tudi predsednik države Joachim Gauck, ki je smrt ujetnikov prav tako izpostavil kot enega največjih nacističnih zločinov.

Druščina Evropske unije in njenih vzhodnih sosed, bivših sovjetskih republik Gruzije, Ukrajine, Moldavije, Belorusije, Armenije in Azerbajdžana, imenovana vzhodno partnerstvo, bo drevi v Rigi začela s srečanjem na najvišji ravni. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem v Bundestagu zanikala, da bi bilo partnerstvo usmerjeno proti komurkoli, konkretno proti Rusiji in zmanjševanju njenega vpliva v interesni sferi. Prav tako naj ne bi šlo za mehanizem širitve Evropske unije, pa čeprav je kot velik napredek partnerstva od leta 2013 naprej navedla prav podpis pridružitvenega sporazuma med Unijo in Ukrajino, Moldavijo ter Gruzijo. Različna pričakovanja vzhodnega sosedstva do partnerstva naj bi dokazovala tudi priključitev Belorusije in Armenije gospodarski uniji z Rusijo, glede česar naj Nemčija ne bi imela zadržkov. Spomnimo. Odločitev bivšega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, da si premisli glede načrtovanega podpisa pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, je novembra 2013 formalno sprožila ukrajinsko krizo. Posledičnemu poslabšanju odnosov med Unijo in Rusijo na skorajda hladnovojno raven je sledil tudi vznik malce bolj kritičnega prevpraševanja evropske politike do sosedstva.

Romunski parlament je v upanju na večjo nataliteto plebiscitarno odobril 100-odstotno povišanje mesečnega otroškega dodatka. Ta je do sedaj znašal malce več kot 9 evrov, povišanje pa po besedah parlamentarcev predstavlja odlično novico za 3,5 milijona otrok in njihovih družin. Izraženo je bilo tudi upanje po nadaljnjem zviševanju dodatka, glede česar pa je malce bolj skeptična vlada. Ta zagotavlja, da bo za letos v proračunu dovolj denarja, hkrati pa od poslancev pričakuje enako skrb za obstoj populacije tudi pri glasovanjih o proračunskih postavkah v naslednjih letih. Po nekaterih ugotovitvah naj bi Romunija znotraj Evropske unije najmanj velikodušno financirala dobrobit otrok, medtem ko so na drugi strani skale Avstrija, Belgija, Nemčija in, ne boste verjeli, Slovenija. Romunija se sicer sooča z demografsko krizo, zaradi katere se je število državljanov od leta 2001 zmanjšalo za več kot 2,6 milijona. Takšen trend je prispeval tudi k drastičnemu zapiranju otroških vrtcev, zaradi česar vse več žensk skupaj z bremenom vzgoje in skrbi za otroke ostaja brez plačane zaposlitve doma.   

Po poročanju tamkajšnjih medijev bodo danes makedonske oblasti po že končani obdukciji v Prištino odpremile trupla pred dvema tednoma v Kumanovem ubitih kosovskih Albancev. V Prištini bodo umrli predani družinskim članom. Sorodniki v Kumanovem zajetih nekdanjih pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova pa so včeraj pred sedežem tamkajšnje vlade na protestnem shodu od oblasti zahtevali konkretne ukrepe za zaščito njihovih ujetih svojcev, prav tako pa naj bi tudi sami trpeli zaradi pomanjkanja informacij in dezinformacij o njihovi usodi. Svojci oblastem očitajo indiferentnost do borcev za svobodo, kot jih sami imenujejo. Po njihovih navedbah naj bi bili v priporu maltretirani. Oglasila se je tudi visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Federica Mogherini, ki je poleg seveda obveznega globokega obžalovanja žrtev izpostavila, da je oborožen spopad rezultat delovanja kriminalnih skupin in ne etničnih tenzij.

Če še niste zasledili, vas v današnjem in jutrišnjem OFF-u opozarjamo na sobotni vsedržavni shod skrajnodesničarske italijanske organizacije Casa Pound v Gorici. O njeni pojavi in naravi smo povprašali zamejskega aktivnega državljana Antona Špacapana:

Izjava

Ob petnajsti uri pa se bo v soboto na železniški postaji v Gorici začel tudi protestni shod proti skrajnodesničarski manifestaciji, ki ga koordinira Protifašistična deželna opazovalnica Furlanije - Julijske krajine, sestavljajo pa kar najrazličnejše skupine:

Izjava

Vsi, ki bi se želeli udeležiti nasprotovanja zavržnim idejam blodnjavih asociacij, se lahko o možnosti avtobusnega prevoza pozanimate oziroma prijavite na elektronskem naslovu Anarhistične pobude Ljubljana @email.  

Ob koncu današnjega OFF-a še javljanje ekipe aktualnopolitične redakcije Radia Študent na poti iz Skopja proti Gorici. Iz Beograda Luka Počivalšek:

Izjava