V Hongkongu ugaša še en medij, nenaklonjen pro-Pekinški politični opciji. Hongkonška policija je namreč aretirala šest posameznikov povezanih z novičarskim portalom Stand News. Ob preiskovanju sedeža medijske hiše so iz policije sporočili, da so pridržali nekdanje člane uredništva in uprave zaradi objav, ki naj bi domnevno spodbujale k uporu zoper sporni zakon o nacionalni varnosti, na podlagi katerega so v zadnjem letu v številnih ostalih neodvisnih medijih prenehali z delom. Odgovorni urednik portala Patrick Lam je po policijski raciji sporočil, da bo medij prenehal oddajati in da so že odpustili vse zaposlene. Stand news je večjo prepoznavnost sicer pridobil po protikitajskih protestih leta 2019. 

Po tem ko je na obalo Sumatre, natančneje v indonezijski provinci Aceh, nasedla ladja s 120 rohingskimi begunci iz Burme, so indonezijske oblasti sporočile, da jo bodo kljub nevarnosti potopitve vrnile v mednarodne vode. Plovilo je bilo sprva namenjeno v Malezijo, saj slednja vodi milejšo priseljensko politiko kot Indonezija. Na poti proti Malajskemu polotoku  je ladja na severu največjega indonezijskega otoka Sumatra nasedla zaradi pokvarjenega motorja in lukenj v podpalubju. Čeprav je po navedbah Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce nevarnost potopitve nasedle ladje znatna, Indonezija ni podpisnica Konvencije Združenih narodov o beguncih. Indonezijske oblasti so zgolj obljubile, da bodo začasno oskrbele behunce in popravile ladjo, nato pa jo vrnile v mednarodne vode.

Palestinski predsednik Mahmoud Abbas se je v osrednjem Izraelu sestal z izraelskim ministrom za obrambo Bennyjem Gantzom. Abbas je tako odpotoval v Izrael kot prvi visoki predstavnik Palestine po desetih letih. Abbas in Gantz naj bi o varnostnih in mejnih problematikah razglabljala po tem, ko je Gantz avgusta obiskal poslopje palestinske vlade v administrativni prestolnici Ramalli. Kljub bilateralnemu sestajanju, ki je prekinilo dolgo obdobje diplomatskega molka, je izraelski premier Naftali Benet sporočil, da se mirovna pogajanja ne odvijajo in da se niti ne bodo. Benet je pred dobrim tednom kot prvi izraelski predsednik vlade obiskal Združene arabske emirate, kar je sledilo prvi vzpostavitvi izraelskih diplomatskih odnosov s katerokoli od zalivskih držav, in sicer z Emirati in Bahrajnom. 

Ostajamo v perzijskem zalivu. V Kuvajtu je emir šejk Nawaf al Ahmad al Sabah po novembrskem odstopu parlamenta končno imenoval nov vladni kabinet z novim finančnim ministrom in tremi opozicijskimi zakonodajalci. Svoj ministrski položaj bo ponovno zasedel novembra odstavljeni kuvajtski minister za nafto Mohammad al-Fares. Vest o novem vladnem kabinetu je prekinila mesec trajajočo politično krizo. Po odstopu parlamenta v Kuvajtu namreč zaslišujejo 15 nekdanjih ministrov, ki se bodo na sodišču branili zaradi političnih in finančnih nepravilnosti. To je že  tretje letošnje imenovanje novega kabineta po tem ko je vlada odstopila zaradi uveljavitve reforme fiskalnih pravil, ki državi trenutno prepoveduje zadolževanje v tujini. Kuvajt je edina zalivska država s parlamentarnimi volitvami, vlado pa imenuje Emir. Ta je pretekli mesec pomilostil več opozicijskih politikov v izgnanstvu. 

Sodišče v Moskvi je odredilo zaprtje organizacije za varstvo človekovih pravic Memorial. V organizaciji naj ne bi dosledno beležili in označevali svojih publikacij z označbo tujih financerjev. Ruska vlada od vseh nevladnih organizacij in medijskih hiš, ki se financirajo s pomočjo tujih donatorjev, zahteva tovrstno označevanje. Moskovska organizacija je del mreže nevladnih organizacij pod okriljem včeraj prepovedane krovne matice Memorial International. Delovanje te največje in najstarejše ruske nevladne organizacije za človekove pravice je vrhovno sodišče prepovedalo z enakimi argumenti. Organizacija se je sicer osredotočala na zagotavljanje pomoči nekdanjim političnim zapornikom, etničnim manjšinam in priseljencem. 

Albanija bo ob prelomu leta Kosovu posodila slabih osem tisoč megavatnih ur elektrike, ki jih bo moralo Kosovo v elektriki vrniti do poletja. Količina zadostuje za približno tretjino potreb. Kosovo se te dni spopada z najhujšo energetsko krizo v zadnjem desetletju. Državno elektro podjetje KEDS od prejšnjega tedna do preklica namreč izvaja dvourne izpade elektrike. Zadnjih nekaj dni vse več kosovskih družin tako prižiga generatorje, zaradi česar se mnogo obratov v storitvenem sektorju odloča za zapiranje. Od evropskih držav, ki se zadnje mesece soočajo z vedno višjimi cenami električne energije, je najhuje ravno na Kosovu, saj je energetska preskrba ob nizki domači proizvodnji odvisna predvsem od uvoza. Kosovska vlada je zato v petek razglasila šestdesetdnevno izredno stanje, kar naj bi omogočilo namenjanje večjih sredstev za uvoz energetskih virov. Cene elektrike za posamezne uporabnike so na Kosovu sicer med najnižjimi v Evropi, tako da je energetska kriza močno obremenila proračun, ki subvencionira drag uvoz elektrike. 

Nadaljujemo v sosednji Severni Makedoniji. Po odstopu Zorana Zaeva s položaja predsednika vlade pretekli teden je vladajoča Socialdemokratska zveza Makedonije za novega mandatarja izbrala novega vodjo omenjene stranke Dimitarja Kovačevskega. Osrednji odbor stranke je Kovačevskega podprl v ponedeljek, predsednik države Stevo Pendarovski pa naj bi mu danes podelil premierski mandat. Kovačevski bo moral novo vlado oblikovati v dvajsetih dneh, o njej bo parlament odločal v sredini januarja.

Rektorji slovenskih univerz so v skupni izjavi podprli idejo o ustanovitvi vojaškega visokošolskega zavoda. Rektorska konferenca je v izjavi pripisala, da morajo pravila v visokošolskem sistemu ostati enaka za vse. Dolgoročna vloga nastajajočega izobraževalnega zavoda ni jasna, saj trenutna zakonodaja ne dopušča njegove ustanovitve. Sporna je zlasti nekonsistenca opredelitve zavoda - gradivo za obravnavo v državnem zboru predvideva status nove izobraževalne institucije, spremembe Zakona o visokem šolstvu pa zgolj organizacijsko enoto. Poslanci Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke so v parlament namreč vložili predlog novele zakona, po kateri bi o delovanju in organizaciji zavoda odločal vsakokratni minister za obrambo, ki bi določil tudi dekana.