4. 4. 2023 - 15.00

Thaçi OFF na sodišče

Audio file

Audio file
9. 11. 2020 - 17.00
Začetek sodnega procesa proti voditeljem Osvobodilne vojske Kosova

Na haaškem mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je začelo sojenje štirim nekdanjim poveljnikom Osvobodilne vojske Kosova. To so nekdanji kosovski predsednik Hashim Thaçi, Kadri Veseli, Jakup Krasniqi in Rexhep Selimi. Obtoženi so umora 102 ljudi med letoma 1998 in 1999 ter odgovornosti za izginotje dvajsetih ljudi. Zločini naj bi se zgodili predvsem v zaporih, ki jih je kosovska vojska vzpostavila na Kosovu in v Albaniji. Obramba trdi, da Osvobodilna vojska Kosova kot gverilska vojska ni imela jasne poveljniške strukture, zato obtoženci niso imeli nadzora nad dejanji borcev, niti niso zanje vedeli.

Izraelska vojska je z Golanske planote četrtič v manj kot tednu dni raketirala okolico Damaska in lokacije, kjer so stacionirane z Iranom povezane milice. Nekaj izstrelkov je zadelo bližino mednarodnega letališča v Damasku, napad pa je terjal dve civilni žrtvi. Medtem so v Iranu pokopali dva člana revolucionarne garde, ki so ju Izraelci ubili v Siriji med petkovim raketiranjem. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo več tisoč ljudi.

Spodnji dom malezijskega parlamenta je z veliko večino izglasoval odpravo obvezne smrtne kazni. Smrtna kazen velja za 34 različnih zločinov, za enajst zločinov pa je bila kazen s smrtjo obvezna. Med te spadata umor in terorizem, ki bosta, če bo zakon sprejet tudi v zgornjem domu, namesto s smrtno kaznijo kaznovana z zaporom od 30 do 40 let. Sodniki bodo obdržali diskrecijsko pravico, s katero lahko smrtno kazen izrečejo v izjemnih primerih. Leta 2018 je malezijska vlada naznanila, da bodo smrtno kazen v celoti ukinili, zamrznila pa je izvajanje usmrtitev. Vendar so si vladajoči kasneje premislili in namesto tega odpravljajo le obvezno smrtno kazen za 11 zločinov. Malezijski parlament je predlagal tudi, da država dekriminalizira poskus samomora, kar kaznujejo z do enim letom zapora.

Audio file
19. 8. 2022 - 17.00
Kenijski politični sistem skozi prizmo letošnjih predsedniških volitev

V Keniji je državni tožilec umaknil tožbe proti štirim opozicijskim poslancem. Obtoženi so bili nezakonitega zbiranja na protestih proti predsedniku Williamu Rutu. Do umika tožb je prišlo po tem, ko je vodja opozicije in nekdanji premier Raila Odinga pozval k prekinitvi protestov v zameno za ustavitev aretacij. Protesti v Keniji so se začeli 20. marca zaradi inflacije in dražitev cen živil. Protestniki predsednika obtožujejo slabega spopadanja s krizo, opozicija pa vztraja tudi pri obtožbi, da je na predsedniških volitvah avgusta lani prišlo do goljufije. Na volitvah je Ruto premagal Odingo za več kot odstotek in pol glasov, vrhovno sodišče pa je po pritožbi volilne komisije potrdilo rezultate. 

Finska je uradno postala članica zveze Nato. Za najvišji izraz vojaškega hlapčevanja Združenim državam Amerike se je po desetletjih uradne nevtralnosti Finska odločila po začetku ruske vojne v Ukrajini. Na članstvo čaka še Švedska. 

Audio file
4. 5. 2022 - 16.00
Zakaj bi nova oblast Roberta Goloba ob RTV Slovenija morala od ŠOU v LJ depolizirati tudi Radio Študent

Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija organizirajo četrti stavkovni dan. Pred stavbo RTV je ob dvanajstih potekal prvi protest stavkajočih, drugi pa je napovedan za peto uro. Za stavko, ki formalno sicer traja že od maja lani, so se odločili, ker stavkovne zahteve niso izpolnjene. Zahtevajo odstop vodstva, strokovno odločanje o programu, transparentno kadrovanje, pravične plače in varne delovne razmere. Sklicujejo se tudi na nedavni sodni odločitvi, po katerih sta bila razrešitev nekdanje generalne direktorice Natalije Gorščak  in imenovanje zdajšnjega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha nezakonita. Prav tako je za stavkajoče sporen aneks h kolektivni pogodbi, ki vodstvu zagotavlja visoke odpravnine, medtem ko ne dviguje plač najnižje plačanih zaposlenih. 

Audio file
22. 2. 2023 - 17.00
O sindikalnem boju proti prenosu zaposlitve sobaric iz Hotelov Bernardin na zunanjega izvajalca

V družbi Istrabenz Turizem so se odpovedali prenosu 53 sobaric na zunanjega izvajalca Aktiva Čiščenje. Tako vse ostajajo redno zaposlene pri Istrabenz Turizmu, zaposlili pa so tudi pet novih delavk. V podjetju so marca napovedali prenos sobaric na zunanjega izvajalca, čemur je nasprotovala podružnica sindikata delavcev gostinstva in turizma. Za prenos sobaric na zunanjega izvajalca so se pred tem odločili v Sava Turizmu. Območna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Irena Valenti razloži, da zadeva še ni zaključena in da se morajo predstavniki delavcev v Istrabenz Turizmu še sestati z upravo.

Izjava

Valenti pojasni še, da je bil poskus outsourcanja sobaric pričakovan. 

Izjava

Državni svet pravkar odloča o predlogu odložilnega veta na novelo zakona o tujcih. Veto je predlagala svetniška skupina, ki jo vodi Andrej Poglajen iz Slovenske demokratske stranke. Svetniško skupino moti predvsem ukinitev periodičnega preverjanja pogoja zadostnega vira preživljanja, ki so ga pred sprejetjem novele prejšnji ponedeljek izvajale upravne enote. Svetniška skupina je kritična tudi do časovnega zamika začetka uveljavljanja pogoja znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za dovoljenje za prebivanje družinskih članov. Pogoj znanja slovenskega jezika za podaljšanje bivanja v Sloveniji bi moral začeti veljati ta mesec, a je vlada uporabo pogoja prestavila na november prihodnje leto. Če bo državni svet veto podprl, bo državni zbor o noveli zakona moral odločati še enkrat, za ponovni sprejem novele pa bo potreboval najmanj 46 glasov, ki jih imajo Gibanje Svoboda in Socialni demokrati sami.

Poslanske skupine Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Nove Slovenije so zbrale dvajset poslanskih podpisov za vložitev predloga ustavnih sprememb. Kakšne bodo spremembe, pove Janez Cigler Kralj iz NSi. 

Izjava

Zakaj Levica predloga sprememb ustave ni podpisala, vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec. 

Izjava

Akademskih 15

V sindikatu univerz in kolidžev v Združenem kraljestvu – University and College Union – so s slabimi 90 odstotki glasov izglasovali šestmesečno nadaljevanje stavke. Zaposleni na univerzah s stavko nadaljujejo, saj delodajalci niso ugodili njihovim zahtevam po boljših plačah, ki od leta 2009 ne dohitevajo inflacije, ukrepih za preprečevanje prekarnosti in povrnitev pokojninskega sistema na raven pred epidemijo. Članica sindikata Jana Javornik je povedala, da bodo zaposleni na univerzah nadaljevali z belo stavko, imenovano action short of strike, ki pomeni, da zaposleni delajo točno do plačanih ur, ne nadomeščajo odsotnih zaposlenih, umikajo vse gradivo, ki bi ga sicer uporabljali pri predavanjih, in ne opravljajo nikakšnih prostovoljnih dejavnosti za univerzo. Z začetkom izpitnega obdobja bodo pričeli tudi z bojkotom preverjanja in ocenjevanja znanja. 

OFF je pripravil vajenec Matej, mentorirala je Neva. Univerzitetno novičko je prispevala Eva.

Vir fotografije: Alkan de Beaumont Chaglar, Flickr, CC BY-SA 2.0

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj