Več tisoč protestnikov je v Tirani protestiralo proti vladi premierja Edija Rame. Protestniki so metali molotovke v zgradbo, kjer ima sedež vladajoča Socialistična stranka, s čimer so zanetili požar. Proteste je sprožila obsodba poslanca Ervina Salianjija iz opozicijske Demokratske stranke zaradi lažnega pričanja. V stranki so primer označili za politični pregon. Poleg izpustitve Salianjija so protestiki zahtevali tudi odstop premierja in izpust nekdanjega premierja in predsednika Salija Berishe, prav tako iz Demokratske stranke. Berisha je od decembra lani v hišnem priporu, sredi prejšnjega meseca pa ga je posebno tožilstvo za boj proti korupciji obtožilo, da je privatizacijske zakone oblikoval v korist svoje družine. Preiskava proti Berishi poteka že eno leto.

Kosovsko ministrstvo za notranje zadeve je odpravilo prepoved uvoza dobrin iz Srbije na največjem mejnem prehodu Merdare, po tem ko je prejšnji teden odpravila prepoved uvoza surovin iz Srbije. Tako surovine in proizvode bodo mejni delavci na prehodu podrobno pregledali, na drugih prehodih pa bodo uvoz srbskega blaga dovolili šele, ko bodo na Kosovo prispeli skenerji za celovit pregled. Kosovska vlada se je za delno dovoljeni uvoz dobrin iz Srbije odločila slab teden pred desetim vrhom Berlinskega procesa, namenjenega spodbujanju gospodarskega razvoja Zahodnega Balkana. Ukinitev prepovedi uvoza je prejšnji teden zahteval nemški posebni predstavnik nemške vlade za Zahodni Balkan Manuel Sarrazin z obrazložitvijo, da prepoved krši Srednjeevropski prostotrgovinski sporazum, krajše CEFTA. Ob tem je zagrozil, da se v nasprotnem primeru predstavniki Kosova ne bodo smeli udeležiti Berlinskega procesa. Kosovska vlada je zaprtje kosovskih meja za blago in tovornjake iz Srbije sicer odredila junija lani, potem ko je srbska policija pridržala tri kosovske policiste. Srbija je trdila, da so kosovske policiste aretirali globoko na ozemlju osrednje Srbije, medtem ko je kosovska vlada zatrjevala, da so jih ugrabili na ozemlju Kosova. Policiste so srbske oblasti po trinajstih dneh izpustile.

Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Georgia je ponovno uvedlo prepoved splava po šestem tednu nosečnosti, medtem ko obravnava pritožbo zvezne države na sodbo nižjega sodišča, ki je prejšnji teden to prepoved razveljavilo. Ponovno veljavni zakon prepoveduje oskrbo pri splavu po zaznavi srčnega utripa ploda. To je lahko že šest tednov po zanositvi, torej preden mnoge ženske sploh izvejo, da so noseče. Vrhovno sodišče je za zdaj pustilo v veljavi sodbo prvostopenjskega sodišča, ki blokira ločeno določbo zakona, ki državnim tožilcem brez kakršnih koli ustreznih postopkovnih zaščit omogoča širok dostop do zdravstvene kartoteke pacientk, ki so se odločile za prekinitev nosečnosti. Republikanski guverner Brian Kemp je leta 2019 podpisal zakon, ki predstavlja skoraj popolno prepoved splava v zvezni državi. Ta je začel veljati julija 2022, potem ko je vrhovno sodišče ovrglo razsodbo v primeru Roe proti Wadu iz leta 1973, ki je uzakonila pravico do umetne prekinitve  nosečnosti.

Iz Georgie v Teksas, kjer reproduktivne pravice prav tako ostajajo kratene. Vrhovno sodišče Združenih držav je odločilo, da ne bo obravnavalo poziva administracije predsednika Joeja Bidna za uveljavitev zveznih smernic v Teksasu, ki od bolnišnic zahtevajo, da opravijo splav, če je to potrebno za stabilizacijo zdravja bolnice. Teksas s tem ostaja edina ameriška zvezna država, kjer ženskam ni zagotovljen dostop do nujnega splava, torej ko je ogroženo zdravje ali življenje nosečnice.

Na predsedniških volitvah v Tuniziji je po objavi uradnih rezultatov v prvem krogu s skoraj 91 odstotki glasov drugi zaporedni mandat osvojil Kais Saied, ki v državi de facto deluje kot diktator. Na nedeljskih volitvah, ki se jih je udeležilo 29 odstotkov volivcev, je Saied porazil nekdanja poslanca Zuhajra Magzavija in Ajačija Zamela že pred volitvami pa je volilna komisija kandidaturo zavrnila 17 posameznikom, ki javno nasprotujejo Saiedu. Zamela je prvostopenjsko sodišče v Žendubi pred dvema tednoma obsodilo najprej na dvajset mesecev zapora zaradi ponarejanja podpisov za vložitev kandidature in nato na šest mesecev zapora zaradi ponarejanja dokumentov, pred natanko enim tednom pa še na eno leto zaradi enakih obtožb v drugi zadevi, vendar Zamel kljub temu ni umaknil kandidature. Konec prejšnjega meseca je parlament sprejel zakon, ki sodiščem prepoveduje razsojanje o odločitvah volilne komisije, katere člane imenuje predsednik. Saied je na volitvah prvič zmagal leta 2019, in sicer s 73 odstotki glasov. Diktatorski staž si je začel urejati julija 2021, ko je odstavil vlado in zamrznil delo parlamenta ter začel vladati z odloki. Marca 2022 je nato razpustil parlament, julija 2022 pa je potrdil sprejetje nove ustave. Predsednik zdaj med drugim poveljuje vojski in lahko imenuje vlado brez odobritve parlamenta. Saiedovo drugo volilno zmago komentira Sabina Henneberg, raziskovalka in strokovnjakinja za Tunizijo na Washingtonskem institutu za bližnjevzhodno politiko.

Izjava

Kot pojasnjuje Henneberg, so kampanjo in volitve spremljali protesti opozicije. 

Izjava

Izrael je v bombardiranju severa Gaze danes ubil najmanj 43 Palestincev, med katerimi je bilo najmanj pet otrok. Palestinska izpostava mednarodne nevladne organizacije za zaščito otrokovih pravic Defence for Children International poroča, da je od začetka genocida v Gazi leto in dan nazaj izraelska vojska pobila skoraj 17 tisoč palestinskih otrok. Teh 17 tisoč otroških žrtev v zadnjem letu predstavlja 20 odstotkov skupnega števila otrok, ki so jih izraelske sile umorile od leta 2000, in 40 odstotkov vseh Palestincev, ki jih je izraelska vojska ubila v enem letu genocida v Gazi. 

Izraelska okupatorska vojska je vsem prebivalcem območja ob libanonski obali južno od reke Avali ukazala evakuacijo. Območje obsega 130 vasi in več kot 20 mest ter predstavlja tretjino libanonske obale. To je prvič od začetkov intenzivnejših napadov Izraela na Libanon v zadnjih dveh tednih, da je izraelska vojska opozorila prebivalce območja na prihodnje vojaške operacije, čeprav že več dni bombardira obalno mesto Nakura, kjer ima vrhovni štab mirovna misija Združenih narodov. Spomnimo, da je izraelska vojska v preteklosti k evakuaciji oziroma k begu s severa Gaze pozivala tudi Palestince, nato pa okrepila bombardiranje juga. Izraelska vojska je z bombardiranjem v dveh tednih v begunstvo pognala že več kot milijon prebivalcev Libanona in jih vsaj 1400 ubila.

Malteška vlada je ladji MV Kathrin, ki prevaža eksplozivni tovor za Izrael in se je želela ustaviti tudi v Kopru, zavrnila prošnjo za vplutje, menjavo posadke in točenje goriva v pristanišču otoške države. Ladja je tovor naložila 21. julija v vietnamskem pristanišču Hải Phòng, pot pa je nadaljevala proti Singapurju, kjer je imela tranzitno postajo. Plovbo je nadaljevala proti namibijskemu pristanišču Walvis Bay, kjer so ji namibijske oblasti prepovedale privez. Med policijsko preiskavo so namreč odkrili, da ladja prevaža 60 kontejnerjev TNT-ja in 8 kontejnerjev eksploziva imenovanega heksogen. Ladja je odplula proti Sredozemlju in poskušala pristati v črnogorskem pristanišču Bar in v Kopru, kjer je imela glede na podatke spletne strani Luke Koper predviden prihod prejšnji četrtek. Po pojasnilu direktorja Uprave za pomorstvo Jadrana Klinca, bi morala ladja tovor raztovoriti v Kopru. Ladja v Kopru prejšnji teden ni pristala, namesto tega se je preusmerila proti Malti. Dovoljenja za vplutje v Luko Koper od Uprave za pomorstvo in Carinske službe Fursa ni mogla dobiti, saj je portugalska vlada od lastnika ladje zahtevala umik portugalske zastave, pod katero je ladja plula.

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo skupine 32 poslancev Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, saj ustavno sodišče nima pristojnosti za razsojanje o priznanju države. Zahtevo za oceno ustavnosti sta opozicijskih stranki vložili 3. julija, že dan preden je vlada sklep potrdila. Zahtevo so po lastnih besedah vložili zaradi kršitve v postopku obravnave in sprejema omenjenega sklepa, kršitve ustave, poslovnika državnega zbora, avtoritarnega in samovoljnega ravnanja ter zlorabe postopka. 

Državni zbor je s 46 glasovi proti šestindvajsetim nekdanjega vodjo poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica imenoval za obrambnega ministra, nekdanjega direktorja Zavoda za šolstvo Vinka Logaja pa za ministra za izobraževanje. Sajovic bo na položaju nadomestil Marjana Šarca, ki se je z ministrskega stolčka presedel na evroposlanskega. Logaj je na položaju nadomestil Darja Feldo, ki je odstopil sredi septembra; dejal je namreč, da si želi nadaljevati pedagoško delo na Univerzi na Primorskem.