Tito OFFgljavljen
Zaradi spopadov med vojsko Kambodže in Tajske na državni meji je po nekaj dneh konflikta pol milijona ljudi notranje razseljenih, enajst jih je zaradi medsebojnega obstreljevanja umrlo. Razlog za konflikt med jugovzhodnoazijskima sosedama je spor glede 800-kilometrske meje, ki traja že obdobja dekolonizacije leta 1953. Tajska vlada je prejšnji mesec zamrznila izvajanje dogovora o premirju, ki sta ga državi podpisali konec julija po petdnevnem čezmejnem obstreljevanju.
Med skupno vajo je v obrambno območje južnokorejske vojske po poročanju poveljstva v Seulu vstopilo sedem ruskih in dve kitajski letali. Južna Koreja in Japonska sta kot odgovor v zrak poslali lovska letala. Po izjavi kitajskega ministrstva so bile zračne vaje v sodelovanju z rusko vojsko v skladu z letnimi načrti sodelovanja.
Francoski parlament je z 247 glasovi za in 234 proti potrdil predlog proračuna za leto 2026. Predlog zakona bo sedaj romal v zgornji dom, preden se bo vrnil v končno obravnavo v skupščino. V Franciji že več kot eno leto poteka politična kriza zaradi razdeljenosti parlamenta na tri politične skupine, kar otežuje potrjevanje predlogov proračuna zaradi nezadostne podpore. Prva potrditev proračuna je zmaga za predsednika vlade Sebastiena Lecornuja, ki je že peti predsednik francoske vlade od parlamentarnih volitev leta 2024. Francoski predsednik Emmanuel Macron je Lecornuja za premierja ponovno imenoval sredi oktobra le nekaj dni potem, ko je ta odstopil zaradi protestov, ki jih je sprožil prav omenjeni predlog proračuna.
Francija je razkrila, da je v nekdanji koloniji Benin pomagala pri nadzoru in nudenju logistične podpore vojski pri preprečitvi državnega udara. Tako imenovani Vojaški odbor za obnovo je v nedeljo vdrl na nacionalno televizijo in napovedal državni udar. V spopadih je umrlo 13 ljudi, med njimi je bil tudi en civilist, policija pa je aretirala 14 oseb. Vodja državnega udara, poročnik Pascal Tigri, je še vedno na begu. Zadnji poskus državnega udara v Beninu, sicer neuspešen, so leta 1977 pomagali izvesti francoski plačanci. Ta je vključeval tako imenovano Operacijo kozice, njen cilj pa je bila invazija na pristaniško mesto Cotonou na jugu države.
V Demokratični republiki Kongo je v zadnjih nekaj dneh zaradi bojevanja med kongovsko vojsko in gibanjem M23 svoje domove zapustilo 200 tisoč ljudi. Prebegi so posledica prodora skupine M23 v predmestje mesta Uvira, v katerem je med bojevanjem po podatkih Združenih narodov umrlo 74 ljudi.
Uvira se nahaja v provinci Južni Kivu, v njem pa je vojaška baza uradne vojske, od januarja pa začasno tudi vlada. Ta je morala pred tem zapustiti prestolnico Južnega Kivuja Bukavu, ki jo od januarja nadzoruje M23. Gibanje M23, ki deluje pretežno na kongovskem ozemlju, je v začetku leta začelo novo ofenzivo. Kongovske oblasti Ruando obtožujejo podpore gibanja z orožjem in vojaškega sodelovanja pri napadih.
Spodnji dom brazilskega parlamenta, v katerem imajo večino konservativni podporniki nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, je potrdil zakon, ki lahko Bolsonarovo zaporno kazen zmanjša iz 27 na najmanj dve leti zapora. Zakon mora potrditi še senat, kljub sprejetju zakona bo moralo končno odločitev o morebitnem zmanjšanju Bolsonarove zaporne kazni sprejeti vrhovno sodišče. Zakon poleg tega dovoljuje pogojni izpust okoli stotih Bolsonarovih podpornikov, ki so januarja 2023 skušali izvesti puč. Pred dvema tednoma si je Bolsonaro sicer skušal sneti monitor, ki ga ima na gležnju zaradi hišnega pripora. Na sodišču je nato trdil, da je to storil zaradi halucinacij, ki jih je imel zaradi predpisanih tablet. Bolsonaro je prejšnji mesec prejel 27-letno zaporno kazen zaradi sodelovanja v poskusu državnega udara, potem ko je oktobra 2022 izgubil predsedniške volitve proti Luizu Ináciu Luli da Silvi. 70-letnik je zaradi slabega zdravja kazen doslej prestajal na domu.
Na lokalnih volitvah v ameriški zvezni državi Florida v mestu Miami je zmagala demokratska kandidatka Eileen Higgin s 59 odstotki glasov. Premagala je republikanskega kandidata Emilia Gonzalesa. Gre za prvo zmago demokratov na lokalnih volitvah v Miamiju v zadnjih tridesetih letih. Florida namreč velja za republikansko volilno bazo. Zmaga demokratov nadaljuje trend, ki nakazuje, da podpora Trumpa škoduje republikanskim kandidatom in zmanjšuje njihovo možnost za izvolitev na ameriških vmesnih volitvah, ki bodo naslednje leto.
Velenjčanu in sosedu opozicijskega prvaka Janeza Janše Miroslavu Pačniku, ki je v Velenju »obglavil« kip Tita, grozi večletna zaporna kazen do pet let. Po izjavi velenjskega župana Petra Dermola je znano, da bo občina storilca terjala v okviru materialne odgovornosti in s tem obnovila skulpturo, katere cena za obnovitev po poročanju STA še ni znana. Storilec je na družbenih omrežji delil zapis, kjer je podal razlog za svoje dejanje. Velenjčan v svojem zapisu deli tudi, da v državi, kot je Slovenija ni prostora za čaščenje zločina in totalitarizma. Pačnik je po lastnih navedbah Titovo glavo, ki je težka okoli 50 kilogramov, več sto metrov vozil z transportnim vozičkom do svojega avta, ta pa naj bi mu nekajkrat padla po tleh.
Občina Ljubljana je na vrhovnem sodišču poskušala razveljaviti sodbo upravnega sodišča o referendumu proti podražitvi vozovnic LPP. Sodišče je namreč razsodilo, da je župan Janković neupravičeno zavrnil pobudo za referendum stranke Pirati. Po mnenju Jankovića je podražitev vozovnic posamični in ne splošni akt, nasprotno stališču upravnega sodišča. Poleg tega za podražitev vozovnic Janković krivi potnike, ki ne validirajo svoje Urbane.
Po trditvah svetnika in predsednika stranke Pirati Jasmina Feratovića je županovo sklicevanje na pravne akte pričakovano ter da je bila odločitev sodišča pravno neizpodbitna. Feratović pojasni, zakaj so tožbo vložili.
Stranka Pirati prav tako zahteva, da se od vsake validacije od 1. oktobra naprej vsakemu popotniku povrnejo stroški zaradi podražitve.
Off sta odrezala Eva in Tim, glavo je našla Neva.
Dodaj komentar
Komentiraj