Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa, republikanec Kevin McCarthy, je začel postopek ustavne obtožbe predsednika Joeja Bidna. McCarthy je naznanil uradni začetek kongresne preiskave očitkov proti Bidnu za zlorabo oblasti v času, ko je bil podpredsednik pod Barackom Obamo. Preiskava se bo osredotočala na posle Joejevega sina Hunterja Bidna in na to, ali se je trenutni predsednik s posli okoristil. Kongresni odbor za nadzor, ki ga vodijo republikanci, je avgusta sporočil, da je odkril dokaze o tem, da je Bidnova družina s poslovnimi partnerji prejela več kot 18 milijonov evrov iz držav, kot so Kitajska, Kazahstan, Ukrajina, Rusija in Romunija. Vendar povezave med Joejem Bidnom in posli njegovega sina republikanci doslej niso dokazali. Uradni začetek postopka ustavne obtožbe je republikansko orožje v kampanji pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v Združenih državah konec prihodnjega leta. V predstavniškem domu, kjer bo po preiskavi potekalo prvo glasovanje o razrešitvi, ima Republikanska stranka večino. Vendar v senatu, kjer bo potekalo končno glasovanje, republikanci večine nimajo. Proti Donaldu Trumpu, ki bo kot kaže tudi na naslednjih volitvah republikanski kandidat, je kongres izvedel dva procesa ustavne obtožbe. V zadevi drugega, ki je prevpraševal njegovo vlogo pri vdoru v stavbo kongresa, je porota okrožnega sodišča v Washingtonu Trumpa letos avgusta tudi obtožila. 

V letnem nagovoru Evropskega parlamenta je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da komisija začenja protisubvencijsko preiskavo električnih vozil, ki jih v Unijo uvažajo s Kitajske. Meni, da so električna vozila eno glavnih sredstev zelenega prehoda, a so cenejša kitajska vozila preplavila svetovni trg. Von der Leyen je tako ugodila francoskim zahtevam, po katerih bi morala Unija uvoz električnih vozil s Kitajske preprečiti zato, ker naj bi uvoz zaviral razvoj lastne industrije. Predsednica komisije je v nagovoru Kitajsko sicer opisala kot državo, v kateri se za evropske »talente« cedita med in mleko:

Izjava

Na Kozmodromu Vostočni na vzhodu Rusije sta se srečala ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski vrhovni voditelj Kim Džong Un. Na srečanju sta si prisegla zvestobo in napovedala bližje sodelovanje, a na konferenci po srečanju nista govorila o dogovoru glede dobave severnokorejskega streliva v Rusijo. Putin je dejal le, da sta razpravljala o vseh zadevah. Prav tako se uradno nista dogovorila glede ruske pomoči pri vzpostavitvi satelitske mreže v Severni Koreji.

Nigrska hunta je prekinila vojaški sporazum z Beninom. Sosednjo državo obtožujejo, da je vojaško osebje in plačance pooblastila za namestitev na beninskem ozemlju, kar vidijo kot pripravo na vojaško intervencijo Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, znane pod kratico Ecowas. Na srečanju Ecowasa začetek avgusta so se članice dogovorile, da uporabe sile za vzpostavitev civilne oblasti v Nigru ne izključujejo, a le kot zadnjo možnost. So pa sklenili aktivirati sile pripravljenosti Ecowasa. V ponedeljek je nigrska hunta priprav na vojaško posredovanje obtožila tudi Francijo, ki naj bi pri tem sodelovala z zahodnoafriškim blokom. Vojska je oblast v Nigru prevzela konec julija, od tedaj iz države skuša vreči francoske vojake. 

Britanski parlament je sprejel predlog zakona, s katerim ponujajo pomilostitev vsem članom britanskih varnostnih sil in paravojaških organizacij, ki so se borili v severnoirskem konfliktu. Borci lojalistične strani so bili namreč od uradnega prenehanja bojev leta 1998 obtoženi več vojnih zločinov, na primer pobojev osumljenih članov Irske republikanske armade, ne da bi jih pred streljanjem poskušali aretirati. Zakon uvaja ustanovitev komisije za resnico in okrevanje, katere namen bo preiskovanje konflikta. Če bodo udeleženci konflikta na lojalistični strani s komisijo sodelovali, jim ponujajo polno pomilostitev zaradi morebitnih zločinov v konfliktu. Zaradi enostranske narave zakona, torej pomilostitve borcev le ene strani v konfliktu, ga kritizirajo na Svetu Evrope in v irski vladi, ki naj bi zaradi zakona razmišljala o mednarodni tožbi. Na Svetu Evrope so presodili, da je zakon v konfliktu z Evropsko listino o človekovih pravicah, h kateri je pristopilo tudi Združeno kraljestvo; s presojo svêta se strinja tudi komisija za človekove pravice Združenih narodov.

V Benetkah bodo z naslednjo pomladjo pričeli eksperiment vstopnic v mesto za vse obiskovalce z namenom nadzorovanja števila turistov v mestu. Idejo so dobili že leta 2019 na osnovi »pristajalnih davkov«, ki so jih uvedli na nekaterih manjših italijanskih otokih. Istega leta je vzpostavitev sistema mestni svet tudi umestil v proračunski načrt za mandat od 2020 do 2025. Vstopnice, ki bodo izključevale prebivalce in druge dnevne migrante, bo mogoče rezervirati na spletu, začetna cena pa je pet evrov na osebo. Čeprav so izključeni iz sistema vstopnic, bodo morali prebivalci Benečije, ki ne živijo v Beneški laguni, svoj vstop v mesto prav tako rezervirati.

Vlada Črne gore je objavila fotografije predora, ki ga je uslužbenka sodišča odkrila v poslopju višjega sodišča v Podgorici, po njenih besedah zaradi prepiha v sobi. Predor vodi do stanovanjskega poslopja v okolici sodišča, po navedbah črnogorskih Vijesti pa so ga izkopali člani Kavaškega klana, da bi dobili dostop do sobe z dokazi na sodišču. Od tam je res izginilo nekaj dokaznega gradiva s sojenja proti Slobodanu Kašćelanu, enemu od vodij kavaškega klana. Oblasti predvidevajo, da je bil predor skopan avgusta, ko je bila na dopustu večina javnih uslužbencev, tudi zaposlenih na sodišču. Preiskava še poteka. 

Država je izdala za milijardo ameriških dolarjev desetletnih obveznic. V dolarjih so jih izdali zaradi velikega povpraševanja tujih investitorjev, po ocenah finančnega ministrstva v višini nekaj manj kot štirih milijard dolarjev. Slovenija z dolarskimi obveznicami lahko sodeluje na mednarodnem trgu, kar poveča obseg potencialnih investitorjev. Na ministrstvu za finance menijo, da to kaže na veliko zaupanje institucionalnih investitorjev v Slovenijo. Poleg tega naj bi imela izdaja obveznic za Slovenijo na kapitalskih trgih izjemen strateški pomen. Aktualna zadolžitev je prva od leta 2014, izvedena v dolarjih. Obrestna mera je v dolarjih 5-odstotna, kar je 0,8 odstotka nad referenčno desetletno ameriško obveznico oziroma 0,1 do 0,15 odstotka nižje od pričakovanj. To pomeni, da je status Slovenije na mednarodnem trgu boljši od pričakovanega. Za zaščito pred gibanjem tečaja ameriškega dolarja so se odločili za valutno izmenjavo, zaradi česar po pretvorbi v evre vrednost obresti pade na 3,8 odstotka. Tako se nekaj vrednosti s pretvorbo izgubi, a je zaradi večjega trga potencial za investicije večji. 

Državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel z ministrstva za zdravje je predstavila usmeritve zdravstvene politike za naslednji dve leti. Načrt predvideva uvajanje plačevanja po kakovosti, povečanje ekip ambulant družinske medicine in ukinitev napotnic stopnje nujnosti zelo hitro. Namen ministrstva je zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema in olajšan dostop do zdravstvenih storitev. Do naslednjega junija bodo pripravili časovni plan prenove ambulant družinske medicine. Ekipo ambulante bodo po novem sestavljali specialist družinske medicine, višji in srednji medicinski tehnik ter administrativno-tehnični delavec, zaposlen za polovični delovni čas. Spremenili bodo tudi glavarinske količnike za posamezne ekipe. Napotnice bodo preoblikovali, da bodo imele le tri stopnje nujnosti – nujno, hitro in redno, pri čemer bi morali storitve tistih s stopnjo »hitro« izvesti v mesecu dni od izdaje napotnice. Zdravstveno ministrstvo po odstopu Danijela Bešiča Loredana še zmeraj začasno vodi premier Robert Golob.

Vir slike: Wikimedia Commons