Libanonski predsednik Michel Aoun je začel postopek izbire in imenovanja novega premierja. Skupaj s parlamentom namreč išče kandidata, ki bo prejel največ parlamentarne podpore in nato poskušal oblikovati vlado. Libanon nima vlade, že odkar je avgusta 2020 po eksploziji v libanonskem pristanišču odstopil premier Hasan Diab. Od takrat do oblikovanja vlade ni prišlo zaradi nestrinjanj strank in predsednika Aouna o njeni velikosti in sestavi. Vlado je od oktobra poskušal sestaviti Saad Hariri, vendar je zaradi nesoglasja s predsednikom Aounom o tem, ali naj bo to reformistična ali tehnokratska vlada, odstopil 16. julija. 

Najverjetnejši kandidat za premierja je Najib Mikati, trenutni vodja manjše stranke Gibanje Azm, saj ima podporo večine strank. Mikati je nekdanji premier, vlado je vodil med 2011 in 2014. Kasneje je deloval na nepremičninskem trgu. Leta 2019 je bil obtožen nezakonitega služenja denarja preko subvencioniranih stanovanjskih posojil. Podpirajo ga sunitske stranke in trije nekdanji premierji, med drugim predhodnik Hariri, saj po njegovih besedah “ta država nujno rabi vlado”. Še en bivši premier Fouad Sinora pa je njegovo imenovanje podprl, saj meni, da bo Mikati osnoval tehnokratsko vlado, ki bo ponovno vzpostavila pogovore z Mednarodnim denarnim skladom ter sprejela strukturne in ekonomske reforme. Ker je prišlo do srečanja med vodstvom stranke in Mikatijem, ga verjetno podpira tudi šiitska Hezbolah. Podporo mu odrekajo krščanski poslanci, ki mu očitajo preveliko bližino neposrednemu predhodniku Haririju. V skladu z dolgoletnimi parlamentarnimi pravili mora kandidat izhajati iz sunitske stranke, medtem ko je vodja parlamenta šiit, predsednik države pa kristjan. 

Tunizijski predsednik Kais Saied je odstavil premierja Hichema Mechichija in razpustil parlament. Poslancem je odvzel tudi imuniteto. Saied je potezi sprejel sredi množičnih protivladnih protestov, na katerih so demonstranti zahtevali odstavitev premierja Mechichija, obenem pa pozivali tudi k razpisu predčasnih volitev. Protestniki protestirajo proti slabemu vladnemu obvladovanju pandemije in slabi ekonomski situaciji, za kar poleg vlade krivijo tudi največjo parlamentarno stranko, Ennahda. 

Predsednik Saied je zatrdil, da bo sedaj prevzel izvršilno vejo oblasti skupaj z bodočim premierjem. Stranka Ennahda je potezi označila za “državni udar na revolucijo in ustavo”. Predsednik Saied se sklicuje na ustavno odločbo o izrednih razmerah. Saied je Mechichija imenoval za premierja avgusta lani, po tem ko je predhodnji premier odstopil po pol leta zaradi korupcijskega škandala, a se Saied in Mechichi nista ujela. Predsednik Saied je tako že prej omenil možnost, da bi odstavil premierja Mechichija.  

Če so tunizijski protestniki trenutno zadovoljni s potezo svojega predsednika, pa velja obratno za Filipince. Ti v prestolnici zahtevajo začetek sodnega pregona predsednika Rodriga Duterteja takoj po koncu trenutnega mandata. Deset tisoč protestnikov je predvsem zahtevalo sodno obravnavo Dutertejeve politike boja proti trgovini z drogami. V njej je po uradnih podatkih policija ubila sedem tisoč ljudi, neuradno pa so številke do trikrat večje. Dutertejev mandat se konča naslednje leto, predsednik pa je že namignil, da bo morda kandidiral za mesto podpredsednika države, kar bi mu podaljšalo imuniteto pred kazenskim preganjanjem. 

Francoski senat je z 199 glasovi za in 123 proti sprejel zakon, ki razširja število krajev, kamor je vstop mogoč zgolj z dokazilom PCT. Najnovejši zakon tako dovoljuje vstop le z dokazilom PCT v medkrajevne vlake, letala in gostinske objekte. Minulo sredo potrjeni zakon pa uveljavlja enako pravilo za vse dogodke in kraje, kjer se zbere več kot 50 ljudi, torej na primer športne tekme ali muzeje. V nedeljo sprejeti zakon uzakonja obvezno cepljenje za zdravstvene delavce in negovalno osebje, ki jim v primeru necepljenja ne bodo izplačali plač. Senat je zakon sprejel z ozadjem sobotnih protestov, ko je približno 160 tisoč Francozov protestiralo proti zakonu.

V Rimu se je pričelo tridnevno pripravljalno zasedanje za Vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih, ki se ga je prvi dan prek videopovezave udeležil tudi slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek. Zasedanje je obenem napoved Vrha Združenih narodov o prehranskih sistemih, ki bo potekal septembra v New Yorku. Na organizacijo in priprave na vrh letijo kritike s strani različnih gibanj kmetov in proizvajalcev hrane ter okoljevarstvenih organizacij, ki Združenim narodom očitajo podrejenost interesom korporacij. Svojo udeležbo na pripravljalnem zasedanju zato bojkotirajo, v odgovor pa so pod vodstvom mednarodnega gibanja kmetov La Via Campesina organizirali tridnevno video konferenco. Več v OFFsajdu ob 17. uri.

Slovenski gostinci, hotelirji, žičničarji ter zaposleni v nočnih klubih in igralnicah morajo od danes preverjati, ali gostje izpolnjujejo pogoj preboleli, cepljeni ali testirani. Napis, da je pogoj PCT nujen za vstop v notranje prostore, mora viseti na vidnem mestu. Pogoj PCT uradno ne velja za zunanje površine, a zgolj če je med mizami najmanj trimetrska razdalja. Zaposleni naj bi pogoj PCT preverjali s pomočjo aplikacije, ki pa še ne deluje oziroma je v nadgradnji, saj je v preizkusni dobi razkrila osebne podatke. NIJZ, avtor aplikacije, je predlagal, da do njene dopolnitve gostinci in drugi preverjajo, ali imajo gostje fizično ali spletno različico evropskega digitalnega potrdila. 

 

Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije, poroča o odzivu gostincev na odlok. 

izjava