Vatikanske finančne reforme OFF
Na drugo obletnico upora borcev Hamasa proti več kot sedemdeset let trajajoči genocidni politiki kolonialističnega projekta Izrael vojska omenjene tvorbe od zgodnjih jutranjih ur s težkim topništvom in letalskimi napadi obstreljuje kar je ostalo od Gaze. V napadih je po virih palestinske tiskovne agencije Vafa okupator ubil vsaj sedem civilistov. Skupno je izraelska vojska v dveh letih genocidnega pohoda ubila vsaj 67 tisoč, ranila pa skoraj 170 tisoč civilistov. Realno število žrtev je še višje, saj velik del umrlih leži pod ruševinami stavb, izpod katerih še niso bili izkopani.
Po poročanju sirske tiskovne agencije Sána sta sirska državna vojska in sirske demokratične sile, krajše SDF, po dnevu spopadov v mestu Alep dosegla premirje. SDF sicer premirja še ni potrdil. Sirska vojska je v ponedeljek namreč s težkim orožjem napadla protestnike, ki so protestirali proti zaprtju sedmih kontrolnih točk, ki vodijo v mestne četrti s kurdsko večino. V spopadu je umrlo več kot deset protestnikov in en pripadnik sirske vojske.
Iz območja antične svete dežele v sveto državo – iz Sirije se selimo v Vatikan. Papež Leon XIV. je izdal odlok, ki odpravlja finančno reformo njegovega predhodnika, pokojnega papeža Frančiška. Za potezo se je odločil po priporočilih, ki jih je soglasno potrdil vatikanski svet za gospodarstvo. Finančna reforma papeža Frančiška iz leta 2022 je zahtevala, da se vsa kurijska sredstva, računi in naložbe prenesejo v Vatikan pod Administracijo za upravljanje premoženja Apostolskega sedeža. Slednji je moral poslovanje opravljati prek Inštituta za verska dela, znanega kot Vatikanska banka, ki je edina finančna institucija v Vatikanu, ki deluje z namenom ustvarjanja dobička. Papež Frančišek je reformo zasnoval kot odgovor na finančne škandale v povezavi z državnim tajništvom in likvidnostno krizo, ki je takrat grozila Vatikanu. Odpravo regulacij novi papež opravičuje s priporočilom, da naj vatikanski kurijski oddelki še naprej uporabljajo vatikanske finančne ustanove, razen če se jim zdi bolj učinkovito, da se zatečejo k tujim posrednikom.
Od svetih pa k suspenziranim novicam. Kolesarska ekipa Israel Premier Tech je napovedala, da bo spremenila ime in se, tako pravijo, oddaljila od svoje trenutne izraelske identitete. Moštvo je odločitev sprejelo po tem, ko so organizatorji enodnevne dirke po Emiliji-Romaniji njihovim kolesarjem prepovedali nastop zaradi varnostnih razlogov. Pred tem so protestniki na Dirki po Španiji v protest proti udeležbi ekipe prekinili več etap, med njimi tudi zaključno. Toda lastnik ekipe Sylvan Adams še vedno ostaja neomajen podpornik sionističnega projekta. Adams je sicer za naslednje leto napovedal umik v ozadje sportswashinga, saj da se bo bolj posvetil predsedstvu izraelske veje Svetovnega judovskega kongresa.
Delavska koalicija je v kantini Doma sindikatov v Ljubljani s tiskovno konferenco začela z zbiranjem 40 tisoč overjenih podpisov proti pokojninski prevari. Konferenca, ki bi morala potekati v veliki sejni dvorani v isti stavbi, je bila zadnji trenutek zaradi prepovedi prestavljena. Sindikati znotraj Delavske koalicije nasprotujejo krovni odločitvi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Dinamiko med ZSSS in sindikati med sprejemanjem zakona je opisal David Švarc iz Sindikata poklicnega gasilstva.
Delavska koalicija je na tiskovni konferenci predstavila tudi načrt za zbiranje podpisov. Kako bo to potekalo izven prestolnice, razloži Miha Blažič iz sindikata Zasuk.
Podatki o prometu. Iz policijske uprave Ljubljana so sporočili, da bo med petkom in ponedeljkom za pešce, kolesarje in avtomobile zaprt odsek Dunajske ceste od križišča z Vilharjevo do križišča z Linhartovo cesto. Razlog za zaporo je 71. zasedanje Parlamentarne skupščine zveze zahodnih imperialistov, bolj znane pod kratico Nato. Na zasedanju bo prisotnih okoli 300 visokih državnih uradnikov, strokovnjakov in predstavnikov tako imenovanega obrambnega sektorja iz 32 držav članic. Med udeleženci bo tudi generalni sekretar zveze Mark Rutte.
Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je izdala osnutek ugotovitev v zadevi Karigador. Komisija predsedniku vlade Robertu Golobu očita, da se je z glasovanjem za imenovanje Tomaža Subotiča v svèt dveh bolnišnic znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov. Golob je namreč poleti 2023 s tedaj še partnerko Tino Gaber trikrat prenočil na Subotičevem vikendu v Karigadorju v hrvaški Istri. V istem časovnem obdobju je Golob na seji vlade glasoval za imenovanje Subotiča v svèt Psihiatrične klinike Ljubljana, pred tem pa septembra 2022 za imenovanje v svèt Splošne bolnišnice Celje.
Akademskih 15
Prejšnji teden se je pričelo novo študijsko leto. Na visokošolske zavode je po ocenah pristojnega ministrstva letos prvič vpisanih okoli 15 tisoč štiristo brucev, skupno pa malo manj kot 65 tisoč študentov. Lani je bilo na visokošolske zavode vpisanih malo manj kot 58 tisoč študentov, od tega malo več kot 12 tisoč brucev. Prvič je letos torej vpisanih dobrih 3 tisoč brucev več kot lani. Končne številke za letošnje leto bodo sicer znane šele konec oktobra. Kot novost bo letos v sklopu Univerze v Mariboru prvič potekal študijski program Farmacija, ki ga bosta izvajali fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter medicinska fakulteta. Prav tako so na Univerzi na Primorskem letos prvič razpisali magistrski program Izobraževalna matematika kot odziv na primanjkljaj učiteljev v srednjih šolah. Univerza na Primorskem ima letos sicer razen na fakulteti za humanistične vede zapolnjene vse študijske programe.
Celjska občina letos prvič razpisuje kadrovske štipendije za študente in dijake. Skupno bo razpisanih 31 štipendij, namenjene pa bodo predvsem področju zdravstva, farmacije, laboratorijske biomedicine, arhitekture, prava, ekonomije in informatike. Višina štipendije sicer znaša 180 evrov mesečno za dijake in 230 evrov mesečno za študente, izbrani štipendisti pa bodo morali v času prejemanja štipendije vsako šolsko ali študijsko leto opraviti tudi enomesečno delovno prakso v javnem zavodu ali občinski upravi občine Celje. Razpis bo objavljen v petek na spletni strani mestne občine, vlogo pa bo mogoče oddati do 27. oktobra. V razpisu bodo prav tako natančneje opredeljeni pogoji za pridobitev štipendije.
Državni zbor je včeraj s 45 glasovi za in 30 glasovi proti sprejel novelo zakona o vrtcih. Novela med drugim spreminja financiranje zasebnih vrtcev, saj bodo občine financirale le še otroke v vrtcih s koncesijo. Po poročanju časnika Delo je danes zasebnih vrtcev s koncesijo 24 od skupno 97, v katerih je 40 odstotkov vseh otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce. Sofinanciranja v višini 85 odstotkov bodo deležni tudi vrtci, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, torej waldorfski in montessori vrtci. Z novelo zakona se bo septembra 2030 ukinil fleksibilni normativ, ki omogoča, da sta v oddelkih lahko dva otroka več, kot je predpisano. Novela prav tako vključuje ukrepe za spodbujanje vključenosti romskih otrok v vrtce, saj med drugim predvideva uvedbo krajšega programa v obsegu 240 ur na leto pred vstopom v šolo za tiste petletnike, ki ne bodo vključeni v vrtec. V opoziciji so bili v današnji obravnavi kritični predvsem do financiranja vrtcev, saj so prepričani, da je namen novele zaustaviti ustanovitev novih zasebnih vrtcev, to pa naj bi zmanjševalo pluralizacijo. Kritični so bili tudi do ukinitve fleksibilnega normativa, zaradi česar se bo zvišala cena vrtcev. Več o noveli zakona o vrtcih lahko izveste v četrtek ob 15. uri v oddaji Kaj pa univerza.
Selimo se v tujino. Ameriški predsednik Donald Trump devetim vodilnim univerzam ponuja dogovor, s katerim bi privolile, da bodo na svojih kampusih v zameno za zvezno financiranje spodbujale konservativne ideje. Od univerz namreč zahteva, da zaprejo akademske oddelke, ki namerno kaznujejo in spodbujajo nasilje proti konservativnim idejam. Kalifornijski guverner Gavin Newson je odločno nasprotoval Trumpovemu načrtu in zagrozil, da bo umaknil državno financiranje vsem kalifornijskim univerzam, ki bodo podpisale sporazum. Načrtu prav tako nasprotuje Univerza Harvard, Teksaška univerza pa je dejala, da bi se z veseljem prijavila.
V petek so po vseh večjih italijanskih mestih potekali protesti v podporo humanitarni flotilji in Palestini. Zaradi stavke in protestov so bile zaprte tudi številne šole po vsej državi. Italijanski študenti z zasedbami svojih univerz nadaljujejo in dnevno protestirajo v podporo Palestini. Več o dogajanju zadnjega tedna pove študentka iz Bologne.
Dodaj komentar
Komentiraj