Poročilo Sklada Združenih narodov za prebivalstvo opozarja na problem najstniških mater, predvsem v državah v razvoju. Vsako leto rodi okoli 7,3 milijona deklet, mlajših od 18 let, med njimi jih večina živi v podsaharski Afriki in južni Aziji. Vsako leto zaradi zapletov v nosečnosti ali ob porodu umre okoli 70.000 deklet, starih od 10 do 19 let. Številne trpijo hude bolečine in jim ostanejo resne zdravstvene težave, ker rodijo, preden so njihova telesa pripravljena, ob tem pa se morajo še pogosto prenehati šolati. Sklad opozarja na dejavnike, ki prispevajo k takšnim številkam. Nasloviti je treba vprašanja revščine, slabe izobrazbe, pomanjkanja nasvetov v zvezi s kontracepcijo in otroških porok. Kar devet od desetih rojstev mladim materam se namreč zgodi v formalni zvezi. Problem pa je tudi spolno nasilje. Sicer pa poročilo izpostavlja tudi ekonomske stroške prezgodnjega starševstva. Ocene izgubljenega letnega prihodka v celotnem življenju deklet se gibljejo od enega odstotka letnega bruto domačega proizvoda na Kitajskem do 30 odstotkov v Ugandi.

Etnični Madžari v Transilvaniji, tako imenovani Sekelji, znova izražajo poudarjeno zahtevo po ozemeljski avtonomiji znotraj romunske države. Stranka Demokratična zveza Madžarov v Romuniji bo tako v naslednjih dveh mesecih oblikovala ustrezen zakonski predlog, ki naj bi se zgledoval po primerih Južne Tirolske in švedske skupnosti na Finskem. Podporo ideji so na nedeljskih shodih z oblikovanjem človeških verig izrazili v več krajih, kjer so Madžari v večini. Dodaten pospešek so prizadevanja dobila z vzporedno debato o spremembah romunske ustave, predvsem tistih, ki se dotikajo administrativne ureditve države.

V sosednji Bolgariji se nadaljujejo protivladni protesti, ki jih je sprožila kontroverzna odločitev Ustavnega sodišča o priznanju poslanskega mandata medijskemu mogulu Deljanu Pejevskemu. Zahtevam po takojšnjem odstopu premiera Plamena Orešarskega in zgledu svojih kolegov na ostalih univerzah po državi so se včeraj z zasedbo fakultete pridružili še študenti ene izmed sofijskih ekonomskih fakultet. Isti lik – Pejevski - je je bil že junija zaslužen za izbruh množičnih demonstracij proti korupciji in povezavam med oligarhi in političnim vrhom, saj je bil imenovan na čelo Agencije za nacionalno varnost. Imenovanje je bilo sicer kasneje preklicano, kar pa ni ustavilo demonstrantov, ki so svoj bes krepili s kopico drugih koruptivnih primerov.

Makedonsko ministrstvo za zdravstvo je napovedalo kazenski pregon direktorjev podjetij, ki prekomerno onesnažujejo okolje. Direktorjem bo v primeru kršenja regulativ grozila zaporna kazen od štiri do deset let, oblasti pa si bodo pri iskanju krivcev pomagale z novimi mobilnimi postajami za merjenje izpustov. K napovedanim ukrepom so oblasti prisilile večletne katastrofalne stopnje onesnaženosti zraka po državi, še posebej v Skopju. V zimskih mesecih so stopnje običajno sedemkrat višje od še sprejemljivih po merilih Evropske unije. Nič drugače ni z vsebnostjo strupenih snovi v zemlji, k čemur največ prispevata industrija in promet. Svojo namero po učinkovitejšemu boju proti onesnaževanju je vlada poskušala dokazati tudi z letošnjo zavrnitvijo prošnje po odložitvi roka za opremljanje večjih onesnaževalcev s filtri. Direktorji podjetij trdijo, da bo dodaten strošek v času ekonomske krize hudo prizadel poslovanje podjetij.

Bivša hrvaška ministrica za okolje Mirela Holy je ustanovila novo zeleno stranko Orah oziroma Oreh. Ime 140. stranke na hrvaškem političnem prizorišču je tudi akronim za »Trajnostni razvoj Hrvaške«, ustanoviteljica pa napoveduje boj za družbo enakih možnosti, pri čemer bi stranka najprej reformirala državno upravo. Svojo bazo bo stranka iskala predvsem med razočaranimi nad trenutno politično sfero, ki se ne udeležujejo volitev. Pri tem stranka ne bo imela najboljše popotnice, saj je bila Holyjeva kot članica socialdemokratov prisiljena zapustiti tako stranko kot ministrski stolček v trenutni vladi. Mediji so namreč objavili elektronsko pošto prijatelju v državnem podjetju, v katerem je za nekoga posredovala pri iskanju službe. Ker je kljub aferi ostala poslanka v saboru, bo nova stranka avtomatsko imela status parlamentarne stranke.

Hrvaška konzervativna opozicija in državljanska iniciativa »V imenu družine« sta zadovoljni nad izraženim opozorilom Ustavnega sodišča, da bodo o definiciji zakonske zveze odločali državljani na referendumu in ne dvotretjinska večina v parlamentu. Torej če bo na referendumu izglasovana zahteva iniciative po izključujoči definiciji zakonske zveze v ustavi kot zgolj zveze ženske in moškega, bo ta odločitev imela takojšnji pravni učinek, ki ga sabor kljub drugačnemu prepričanju trenutne koalicije ne bo smel preglasovati. Medtem ko opozicija slavi, pa se vladajoča koalicija izogiba komentiranju opozorila Ustavnega sodišča. Točka o razpisu referenduma - iniciativa je zbrala dovolj podpisov pod zahtevo za razpis – je že uvrščena na dnevni red sabora, kljub temu pa se še ne ve, kdaj se bo o njej tudi glasovalo.

Mednarodni denarni sklad je v ponedeljek objavil izjavo o svojem obisku v Sloveniji, v kateri je poudarjena predvsem potreba po strukturnih reformah pri zagotavljanju ekonomske stabilnosti države. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je zaradi molka omenjene misije glede spoštovanja vladavine prava in dostojnih delovnih pogojev na predstavnike IMF-a naslovila odprto pismo z naslovom »Kaj pa ljudje?«. Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi, Goran Lukič:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Pravosodni minister Senko Pličanič je nasprotno kot sindikati izjemno zadovoljen z obiskom Mednarodnega denarnega sklada, tudi v kontekstu prenovljene insolvenčne zakonodaje.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje