Velikega grdega zakona OFF
Francoski predsednik vlade Francois Bayrou je včeraj prestal že osmo glasovanje o nezaupnici njegovi vladi odkar je konec minulega leta prevzel funkcijo. Z zgolj 189 glasovi, kar je precej manj od potrebne večine, je bil ukrep zavrnjen. Poskus odstranitve premierja s pozicije je zaradi neuspeha vlade pri pogajanju o pokojninski reformi sprožila socialistična stranka. Pretekli mesec je bil med sindikati in združenji delodajalcev sklenjen dogovor, da reforme iz leta 2023, ki postopoma zvišuje upokojitveno starost z 62 na 64 let, ne bodo razveljavili. Bayrou pa socialisti očitajo zlasti to, da parlamentu ni predložil zakona o omenjeni reformi, ki je posledično ostala brez razprave ali glasovanja. Čeprav so vložitev predloga o nezaupnici podprle stranke levega pola, brez odobravanja skrajno desne stranke Nacionalni zbor potrditev ukrepa ni bila možna. Kljub temu bo premier ostal pod budnim očesom omenjene stranke, saj ta še ni izključila možnosti, da bi ga med glasovanjem o proračunu za leto 2026 izločila, kot je to storila njegovemu predhodniku Michelu Barnieru.
Ameriški senat je za las potrdil zakon o proračunu in davčnih olajšavah, poimenovan tudi veliki čudoviti zakon. Predlog zakona je podprlo 50 senatorjev, medtem ko jih je bilo preostalih 50 proti. Odločilni glas je oddal podpredsednik države JD Vance in s tem je bil maraton pogajanj zaključen. Zakon mora potrditi še spodnji dom parlamenta. Predlog zakona predvideva zmanjšanje sredstev za programe zdravja in prehrane. Med drugim gre za zvezni program za revne in invalide Medicaid, katerega ukinitev bi skoraj 12 milijonov Američanov prikrajšala za zdravstveno zavarovanje. S prihranki, ki bi jih oblasti na ta način pridobile, bi omogočile davčne olajšave za podjetja in premožno ameriško smetano. Že leta 2017 je predsednik Donald Trump med svojim prvim mandatom podpisal zakon o davčnih olajšavah in delovnih mestih, ki je sicer zmanjšal davke za vse davkoplačevalce, zlasti tiste z višjimi dohodninami. Veljavnost teh olajšav se sicer izteče letos, vendar bi jih predlog zakona ovekovečil. Spodnji dom parlamenta bo končno glasovanje napovedano opravil pred dnevom državnosti ta petek.
Iranski predsednik Mesud Pezeškjan je dokončno potrdil zakon, s katerim je uradno suspendirano sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, krajše IAEA. Minuli teden je po začetku rastočih napetosti z organizacijo zakon potrdil parlament. Še pred napadom Izraela je svet guvernerjev agencije sprejel resolucijo, v kateri Iran obtožuje neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Po vojaškem napadu genocidne tvorbe in njene zaveznice ZDA agencija ni hotela obsoditi teh napadov. Pezeškjan pojasnjuje, da gre za naravni odgovor na uničujoč odnos Rafaela Grossija, ki vodi agencijo.
Malijske oborožene sile so v spopadu ubile najmanj 80 borcev, ki so bili udeleženi napadov na vojaške postojanke v državi. V torek so bili simultano izvedeni usklajeni napadi, za katere je odgovornost prevzela frakcija Al Kajde poznana kot Jama’at Nusrat al-Islam wal-Muslimin. Trdijo namreč, da so zavzeli tri vojašnice in številne vojaške pozicije. Po poročanju malijske vojske so borci napadli sedem mest v zahodni in centralni regiji. Oborožena skupina je sicer maja izvedla tudi operacije, v katerih je napadla vojaška oporišča v Maliju in Burkini Faso.
Predsednik Donald Trump je na socialnem omrežju Truth Social dejal, da se izraelske oblasti strinjajo z dogovorom o 60-dnevni prekinitvi obstreljevanja Gaze. O potencialnem premirju zaenkrat ni bilo omenjenih nobenih podrobnosti. Izraelski mediji sicer poročajo o naporih ministrov Bezalela Smotriča in Itmarja Ben-Gvira, da bi preprečila sklenitev sporazuma s Hamasom.
Tudi danes se v Srbiji nadaljujejo ulične blokade, s katerimi protestniki zahtevajo predčasni razpis volitev, osvoboditev priprtih študentov in umik šotorskega naselja v lasti Srbske napredne stranke, krajše SNS. Začasno naselje je bilo vzpostavljeno med stavbama predsedstva in državnega zbora. Ministrstvo za notranje zadeve je navedlo, da je policija v noči s torka na sredo pridržala več kot 72 oseb, medtem ko je bilo izvršenih nekaj manj kot 976 identifikacij udeležencev. V zadnjih 24 urah je v državi potekalo 117 neprijavljenih shodov, 87 blokad prometa, od tega kar 68 v Beogradu. V sredo zjutraj je skupina protestnikov ustavila promet pri beograjski elektrotehnični fakulteti, a jih je policija kasneje nagnala s cestišča. Organizacija Studenti v blokadi je k protestu pozvala že na vidovdan, 28. junija, na kar se je ta razširil po državi.
Mestna občina Ljubljana je v zadnjih petih letih za reprezentanco namenila 2,6 milijonov evrov, od tega 700 tisoč evrov v lanskem letu. Poraba posebej izstopa v primerjavi z ostalimi občinami, ki so v isti namen skupno porabile okoli 450 tisoč evrov. Po poročanju Televizije Slovenije računi MOL-a prikazujejo zneske v restavracijah, za katere se ne ve, čigavi so. Takšnih računov je bilo lani ogromno in so občino prikrajšali za 115 tisoč evrov. V primerjavi z državnim zborom, ki je za reprezentanco lani porabil 55 tisoč evrov, je to kar 12-krat več.
Predstavniki delodajalcev in sindikatov so danes podpisali novo kolektivno pogodbo za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno dejavnost. Podpisani dokument bo stopil v veljavo s septembrom in bo veljal naslednjih šest let. Gre za celostno prenovljen normativni del in plačni model. Poleg tega po navedbah Gospodarske zbornice uvaja sodobne trende in upošteva razmere na trgu in širšem gospodarstvu. Pogodba, ki jo po desetih letih končno prenavljajo, je najnižje osnovne plače in zneske nadomestil vsebinsko bistveno približala tistim na splošnem trgu. Prav tako je preoblikovan dodatek za delovno dobo, ki je usmerjen zlasti v nagrajevanje dela pri zadnjem delodajalcu. Predvidevajo, da bo s pogodbo usklajevanje prejemkov v prihodnje bolj redno, saj ta določa način letnega usklajevanja. Podpisu sledi še uveljavljanje v praksi, za kar bo zavezanim podjetjem omogočeno 24-mesečno prehodno obdobje prilagoditev skladno s spremembami.
Odbor za zdravstvo je soglasno potrdil predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Poslanci koalicije so sprejeli vsa koalicijska dopolnila predlogu, ki ga je podprla tudi opozicijska stranka NSi, medtem ko poslancev SDS na odboru ni bilo. Z dopolnilom so omejili izhodiščno izobrazbo za izvajanje psihoterapevtske obravnave na pridobljene nazive iz psihološke, pedagoške, socialne ali zdravstvene izobraževalne smeri, uvrščene na najmanj 8. raven. Kljub temu mora oseba s tem nazivom opraviti številna usposabljanja, v kolikor želi pridobiti licenco. Predlog zakona prinaša tudi podrobnejša merila za priznavanje, evalvacijo in spremljanje kakovosti psihoterapevtskih pristopov. Čeprav so se zaposleni v pedagoški stroki ostro odzvali na predlog, ki bi psihoterapevtsko dejavnost v vzgojno-izobraževalnih zavodih izvajal le v okviru javne zdravstvene mreže, je bil vključen tudi ta. Psihoterapevtska združenja predvidevajo, da bi bil lahko s spornim dopolnilom zakona sicer razrešen dostop do obravnave.
Dodaj komentar
Komentiraj