Višegrajski OFF

Oddaja
9. 7. 2021 - 15.00
 / OFF

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je oznanil, da bodo ameriške enote zapustile Afganistan že 31. avgusta in ne 11. septembra, kot je bilo sprva predvideno. Po njegovih besedah hitrost v dani situaciji pomeni varnost. Slednjo je ameriška vojska pokazala po naglem umiku iz največjega afganistanskega oporišča Bagram, ki ga je pred tem predala afganistanskim oboroženim silam, a jih ni obvestila o tem, kdaj se bo umaknila. Podobno kot leta 1989, ko se je iz Afganistana umaknila Sovjetska zveza, moč ponovno pridobivajo talibske milice. Te so že prevzele nadzor nad posameznimi deli države, nazadnje nad mejnim prehodom z Iranom. Afganistanu tako grozi novo obdobje nestabilnosti. 

Afgnistan ob umiku ameriške vojske
 / 16. 4. 2021

Ostajamo pri Združenih državah Amerike, a menjujemo zunanje politično dogajanje za notranje. Zvezna država Severna Dakota je sprožila tožbo zoper Bidnovo administracijo, ker naj bi predsednikova zamrznitev najemnih pogodb za pridobivanje nafte in zemeljskega plina na federalni zemlji zvezno državo prikrajšala za več kot 79 milijonov evrov letnega prihodka. Pravni zastopniki Severne Dakote so v tožbi navedli, da imajo omenjeno zamrznitev za nezakonito in da zahtevajo, da ameriška agencija za upravljanje z zemljo ponovno začne z dražbami najemih pogodb ter potrdi tiste, ki so bile preklicane zaradi zamrznitve. Biden se je za zamrznitve najemnih pogodb odločil, da bi zmanjšal pridobivanje fosilnih goriv, saj je eden izmed osrednjih ciljev njegove administracije boj proti podnebnim spremembam.

Vlada Nove Kaledonije je za svojega predsednika prvič izbrala zagovornika neodvisnosti, pripadnika domorodskega ljudstva Kanak iz stranke Neodvisnost Kanakov, Louisa Mapouja. Nova Kaledonija je ostanek francoskega kolonialnega imperija, a so si prebivalci priborili veliko mero avtonomije in pravico do treh referendumov za neodvisnost. Na prvih dveh, ki sta potekala leta 2019 in oktobra lani, so se prebivalci odločili, da ostanejo del Francije, ki avtonomni deželi vsako leto nameni 1,5 milijarde evrov ali 15 odstotkov bruto domačega proizvoda. Tretji referendum o neodvisnosti bo potekal 12. decembra letos.   

Izraelsko ustavno sodišče je zavrnilo pritožbe nasprotnikov ustavnega dopolnila, ki Izrael opredeljuje kot državo Judov, in tako dopolnilo potrdilo. Sodišče je sicer v sodbi zapisalo, da ima dopolnilo vrsto pomanjkljivosti, a da ne ogroža demokratične narave Izraela. Od 11 ustavnih sodnikov, ki so preučevali primer, je sodnik arabskega porekla podal odklonilno mnenje. Ustavno dopolnilo, ki je bilo sprejeto leta 2018, kot omenjeno, opredeljuje Izrael za državo Judov in na novo opredeljuje status arabskega jezika, ki je tako iz uradnega postal jezik s posebnim statusom. Kritiki dopolnila opozarjajo, da vsebina dopolnila še dodatno omejuje že tako kratene pravice arabskih državljanov Izraela, ki predstavljajo 20 odstotkov vsega prebivalstva.

Pregled akterjev nove izraelske koalicije
 / 17. 6. 2021

Nadaljujemo z  dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Nova izraelska vlada pod vodstvom Naftalija Beneta, voditelja stranke Nova desnica, je sklenila trgovinski sporazum z Jordanijo o prodaji vode. Jordanija se namreč sooča z velikim primanjkljajem vodnih virov. Po novem sporazumu bo Izrael Jordaniji naslednji dve leti prodal več vode, kot ga obvezuje mirovni sporazum med državama iz leta 1994. Po dveh letih bi sporazum lahko podaljšali po pregledu, kako je povečan odkup vode vplival na gladino Galilejskega jezera.

Poslanci, ki podpirajo predsednika Felixa Tshisekedija, so v Demokratični republiki Kongo predstavili zakon, po katerem bi se za mesto predsednika lahko potegovali zgolj kandidati, katerih oba starša sta avtohtona prebivalca Konga. Po besedah predsednikovih zagovornikov bi tako preprečili vpletanje tujih sil in lastno suverenost. Nasprotniki opozarjajo, da je zakon namenjen predvsem temu, da miljarderju in bivšemu regionalnemu guvernerju Moiseju Katumbi prepreči nastop na predsedniških volitvah leta 2023. Oče slednjega je namreč Grk.

Velika Britanija je podpisala prostotrgovinske sporazume z Norveško, Islandijo in Lihtenštajnom. Trgovsko ministrstvo Velike Britanije je sporočilo, da bodo sporazumi povečali trgovinski promet med državami, ki je lani znašal nekaj več kot 18 milijard evrov. Na ministrstvu so še posebej izpostavili zmanjšanje carin za britanske izdelke ter povečanje več sektorjev, na primer finančnega in digitalnega   sektorja.

Litovske oblasti so začele s postavljanjem bodeče žice na meji z Belorusijo. Za ograjevanje se je Litva odločila zaradi povečanega števila ilegalnih prehodov meje z beloruske strani. Litva Belorusijo obtožuje, da namerno dopušča prehode in da celo pomaga organizirati polete iz tretjih držav. Potnike teh poletov pa potem beloruske oblasti napotijo dalje čez litovsko mejo v Evropsko unijo.

Zgornji dom italijanskega parlamenta je potrdil znižanje starostne meje za volivce tega doma. Do sedaj so lahko senatorje volile samo osebe, stare 25 let ali več. Po novem predlogu bi to lahko storile osebe, stare 18 let, ki so sedaj lahko volile le predstavnike spodnjega doma parlamenta. Z odobritvijo senata se lahko prične proces, ki nalaga oblikovanje skupine članov obeh domov parlamenta za potrditev spremembe. Če bo tak konsenz dosežen, bo vlada lahko razpisala referendum, na katerem bi potrdili spremembo volilne starosti. Ta sprememba bi prinesla 4 milijone novih volivcev.     

Vlada je sklenila, da bo Slovenija mednarodni pobudi za pravično porazdelitev cepiv proti covidu-19 Covax v tem in prihodnjem letu skupaj namenila pol milijona evrov. Poleg tega bo Slovenija Egiptu darovala 250 tisoč odmerkov cepiva britansko-švedskega proizvajalca AstraZeneca .

Premier Janez Janša gosti visoke predstavnike držav Višegrajske skupine. Poleg na naših tleh že zelo domačega madžarskega premiera Viktorja Orbana gosti Janša še poljskega premiera Mateusza Morawieckega  ter predsednika češke in slovaške vlade, Andreja Babiša in Eduarda Hegerja. Osrednje teme pogovorov bodo prioritete predsedovanja Slovenije Svetu EU, konferenca o prihodnosti Evrope, razmere na zahodnem Balkanu in druge aktualne teme.

pepc
Madžarski zakon proti »LGBT propagandi«
 / 15. 6. 2021
Srečanje slovenskega premiera z višegrajsko četverico so pospremili tudi predstavniki skupnosti LGBTQI. V društvih Legebitra, Parada ponosa in DIH ー Enakopravni pod mavrico, Zavodu Koroška Pride ter Mladinskem kulturnem centru Maribor  so opozorili na poljsko in madžarsko odrekanje pravic pripadnikom skupnosti LGBTI ter pozvali slovensko vlado naj  ravnanje Poljske in Madžarske obsodi.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.