Zvezno vrhovno sodišče v New Yorku je ameriškega predsednika Donalda Trumpa obsodilo zaradi zlorabe sredstev dobrodelnih skladov za namene njegove predsedniške kampanje leta 2016. Trump je bil obsojen na odškodnino v višini 1,8 milijona evrov, ki jo bo moral izplačati osmim dobrodelnim fundacijam. Trump je sredstva, ki so jih fundaciji Donald J. Trump namenili veterani, uporabil za organizacijo predvolilnih shodov. Med drugim je s sredstvi iz fundacije plačal svoj meter in pol velik portret v vrednosti 9 tisoč evrov. Trije Trumpovi otroci, Donald Junior, Ivanka in Eric, se morajo sledeč sodbi udeležiti obveznega izobraževanja o dolžnostih upravnikov v dobrodelnih fundacijah. 

Nadaljujemo z drugimi novicami iz sveta političnega udejstvovanja milijarderjev. Michael Bloomberg, filantrop, podjetnik in direktor medijske platforme Bloomberg, je oznanil, da razmišlja o kandidaturi za demokratsko nominacijo na predsedniških volitvah v Združenih državah. Do začetka postopka izbire demokratskega kandidata so še trije meseci, trenutno pa se nekdanjemu podpredsedniku Joeju Bidnu najbolj približujeta Bernie Sanders in Elizabeth Warren. Kot je pojasnil Bloombergov predstavnik za javnost, Bloomberga skrbi, da nobeden od trenutnih demokratskih kandidatov nima dovolj možnosti za zmago proti aktualnemu predsedniku Trumpu. Da premagaš republikanskega milijarderja, očitno potrebuješ demokratskega milijarderja. 

V Boliviji, kjer že več tednov potekajo spopadi med provladnimi in opozicijskimi protestniki, so demonstranti iz občinske stavbe prisilno odvlekli županjo Patricio Arce, ji ostrigli lase, jo polili z rdečo barvo, sezuli in jo prisilili v pohod skozi mesto. Arce je županja iz vrst vladajočega Gibanja za socializem, ki mu predseduje oktobra ponovno izvoljeni Evo Morales. Opozicijske stranke so po oktobrskih volitvah Moralesa obtožile manipulacije z glasovi in pozvale k mobilizaciji. Odzvali so se tudi podporniki Moralesovega Gibanja za socializem, ki se na ulicah spopadajo z opozicijskimi protestniki. V spopadih so umrli že trije ljudje. Morales je napad na županjo obsodil in zatrdil, da je napad na Arse, ki je staroselka, etnično motiviran.

Brazilsko vrhovno sodišče je s šestimi glasovi za in petimi proti razsodilo, da obsojena oseba ne sme biti priprta v zaporu, dokler niso izčrpane vse možnosti pritožbe. Sodba vrhovnega sodišča potencialno lahko pomeni, da bodo iz zapora izpuščeni tudi vodilni politiki, ki so bili zaprti zaradi korupcijske afere Avtopralnica, med njimi tudi nekdanji predsednik Lula da Silva. 

Ruska vlada je prepovedala delovanje Centra za podporo staroselcev severa. Center predstavlja interese približno 270 tisoč nomadov, ki živijo na severu Rusije, in je registriran kot nevladna organizacija, za katere v Rusiji veljajo stroga pravila delovanja. Ruska vlada je leta 2012 sprejela zakon, ki vse nevladne organizacije, ki prejemajo sredstva iz tujine, označuje za tuje agente. Center za podporo staroselcev severa je posledično prenehal prejemati sredstva iz tujine. Ruska vlada je zatrdila, da je Center za podporo staroselcev severa prekršil pravila, določena z zakonom o delovanju nevladnih organizacij, in ga razpustila. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v intervjuju za časnik The Economist razkril svoje poglede na politično dogajanje v balkanski regiji. Poudaril je, da za Evropsko unijo nista v ospredju niti Makedonija niti Albanija, katerih pristop k pogajanjem za vstop v Unijo je blokiral, temveč Bosna in Hercegovina, ki je, po njegovih besedah, prava tempirana bomba v neposredni bližini Hrvaške. V Bosni in Hercegovini je po Macronovih besedah največji problem vračanje džihadistov v državo. S svojimi izjavami je precej razburil tamkajšnje politike. Željko Komšić, član predsedstva iz vrst hrvaškega naroda, je zaradi Macronovih izjav na zagovor poklical francoskega veleposlanika v Sarajevu. Spomnimo, prav iz Francije je na bojišča v Sirijo in Irak odšlo več kot tisoč devetsto borcev, do sedaj pa se jih je nazaj v državo vrnilo slabih 400. Znatno več kot v Bosni in Hercegovini.

Macron je bil aktiven tudi na svoji zemlji. Dan po tem, ko je obljubil, da bo francoska policija izpraznila vsa šotorska taborišča v okolici Pariza do konca leta 2019, je policija iz dveh taborišč izselila več kot 1600 migrantov. Med njimi je petina takih, ki jim kljub odobreni prošnji za azil ni uspelo najti namestitve. Policija je migrantom zagrozila, da bodo v primeru, da se vrnejo nazaj na mesto taborišča, zaprti v centru za tujce. Macronova migrantska politika se vse bolj zaostruje. Med bolj vidnimi ukrepi francoske vlade je najavljena reforma kvotnega sistema, ki bi glede na poklice in regije določal, komu bo vlada dodelila dovoljenje za delo. 

Nemška policija je v zvezni državi Saška pričela s poostrenim nadzorom na mejah. Načrte za poostren nadzor je notranji minister Horst Seehofer, ki prihaja iz bavarske sestrske stranke vladajoče Krščansko-demokratske unije, predstavil konec septembra letos, vključujejo pa povečano število naključnih pregledov. Policija bo nadzor izvajala predvsem na prehodih, ki so povezani s transportnimi potmi za migrante. Sledeč Seehoferjevi uredbi bo policija migrante, ki so bili iz države že izgnani, lahko zavrnila takoj na meji. 

Družba za upravljanje terjatev bank po naročilu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek pripravlja informativni izračun o tem, ali bi se državi splačala ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika Air Slovenia. Podatke bodo na slabi banki predstavili naslednji teden. Že danes je sicer Radio Slovenija poročal o tem, da naj bi predstavniki slabe banke finančni načrt predstavili nekdanjim pilotom Adrie. Po poročanju Radia Slovenija naj bi nova nacionalna letalska družba v prvem letu delovanja pridelala 20 milijonov evrov izgube. Da je prišlo do sestanka z nekdanjimi piloti Adrie, so na slabi banki zanikali, prav tako pa so zanikali podatke, ki jih je navajal Radio Slovenija.