Mednarodno priznana jemenska vlada je s separatisti, ki si prizadevajo za neodvisnost južnega Jemna, podpisala sporazum o delitvi oblasti. V pogovorih, ki so v Džedi potekali pod pokroviteljstvom Saudove Arabije, sta se strani dogovorili, da se bo vlada v roku tedna dni lahko vrnila v Aden, kjer je bil njen sedež po hutijski osvojitvi prestolnice Sana in od koder so se umaknili po avgustovski ofenzivi separatistov, v zameno pa bo prišlo do preoblikovanja vladnega kabineta. V njem bo po novem sedelo 24 ministrov, polovica iz kvote dosedanje vlade, polovica pa iz kvote Južnega prehodnega sveta. Podpis sporazuma, ki ga je posebni odposlanec Združenih narodov za Jemen Martin Griffiths označil kot pomemben korak pri mirnem reševanju konflikta v Jemnu, pomeni strnitev vrst mednarodne protihutijske koalicije pod poveljstvom saudijske vojske. Zdi se, da na kratki rok ta dogovor ne prinaša končanje državljanske vojne, ki je, pod pokroviteljstvom saudijskega vojaškega letalstva, v štirih letih opustošila Jemen in povzročila eno najhujših humanitarnih kriz današnjega časa.

Vodja Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu, poznane pod kratico UNRWA, Pierre Krahenbuhl je zaradi očitkov o zlorabi položaja odstopil. Etična komisija agencije je v notranjem poročilu, ki ga je julija objavila medijska hiša Al Jazeera, ugotovila več nepravilnosti pri ravnanju višjih uradnikov, kot sta nepotizem in koncentracija moči. Načet ugled UNRWE, ki od arabsko-izraelskega konflikta leta 1949 na območju Zahodnega brega, Jordanije, Libanona in Sirije vodi humanitarno dejavnost, bo do imenovanja novega vodje poskušal reševati Christian Saunders; ena izmed njegovih nalog bo predvsem zagotoviti financiranje in posledično obstoj agencije - sredstva sta ji po “pobeglem” poročilu zamrznili Nizozemska in Švica -, še pred tem pa so pod narekom predsednika Donalda Trumpa 270 milijonov evrov letne pomoči umaknile Združene države Amerike. 

Desnosredniska manjšinska vlada Romunije pod vodstvom Ludovica Orbana, ki je v ponedeljek prestala glasovanje o zaupnici, je za svojega kandidata v Evropski komisiji predlagala Siegfrida Muresana, enega vidnejših poslancev ljudske stranke v Evropskem parlamentu, ki je v stranki zadolžen tudi za komuniciranje z mediji. Spomnimo, da je Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve zaradi navzkrižja interesov zavrnil izbiro prejšnje premierke Viorice Dăncile, Rovano Plumb. Prav korupcijski škandali so bili sicer razlog za politično krizo, ki je naposled povzročila padec njene vlade.

Predsednica Evropske komisije Ursula der Leyen ima tako na mizi vse predloge komisarskih kandidatov, ki bodo skušali popraviti vtis, ki so ga ustvarili njihovi predhodniki. Poleg Romuna Muresana morata sito zaslišanj v Evropskem parlamentu prestati še Madžar Oliver Varhelyi in Francoz Thierry Breton. Po najhitrejšem, a malo verjetnem scenariju bi nova Evropska komisija svoj mandat nastopila z začetkom decembra. Potencialno se lahko zaplete pri spolni uravnoteženosti komisije - pogoju, ki ga je der Layen izpostavljala vse od začetka oblikovanja komisije -, saj se je razmerje ob trenutni sestavi in predlogih prevesilo na moško stran, če pa bo komisija z delom začela pred izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije, bodo morali Britanci predlagati svojega evropskega komisarja.

Kdaj in kdo bo izvedel brexit, bo osrednje vprašanje predvolilne kampanje na Otoku. Čeprav je ta že v polnem teku, se uradno začenja danes, z razpustitvijo britanskega parlamenta. Trajala bo pet tednov, kdo bo najuspešnejše nagovarjal volivce, pa bo jasno 12. decembra.

Ostremu ušesu poslušalcev Radia Študent se gotovo ni izmuznilo, da smo pri navajanju imena predsednice Evropske komisije, po rodu Nemke, izpustili predlog von. Avstrijsko ustavno sodišče je namreč odločilo, da je prepoved tega plemiškega predloga, ki ga z ukinitvijo plemstva določa zakon iz leta 1919, v skladu z ustavo. Njegovo presojo je zahteval vnuk zadnjega avstrijskega cesarja Karla I., Karel Habsburg-Lothringen, ki mu je sodišče zaradi poimenovanja spletne strani karlvonhabsburg.at prisodilo 70 evrov globe oziroma štiri ure zaporne kazni. Čeprav je upravno sodišče kasneje kazen razveljavilo, je sodba obstala. Sedaj ji je pritrdilo tudi ustavno sodišče, ki je v obrazložitvi zapisalo, da zakon na ravni ustave, ki je sredstvo za vzpostavitev demokratične enakosti, ne more biti neustaven.

Državni svetniki so na predlog interesne skupine delojemalcev s 13 glasovi za in tremi proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki med drugim ukinja dodatek na delovno aktivnost. Novela tako roma na vnovično glasovanje v državni zbor, za njeno potrditev pa bo tokrat potrebna absolutna navadna večina, torej 46 glasov. Na prvem glasovanju jo je podprlo 34 poslancev; vladna koalicija bo tako podporo morala iskati pri Slovenski demokratski stranki, ki je bila kljub navidezni podpori v prvo vzdržana.

Člani Levice so skupaj s svojimi podporniki v državni zbor prinesli več kot 11 tisoč podpisov podpore ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Odbora državnega zbora za finance in zdravstvo namreč danes odločata o njenem zakonodajnem predlogu, ki pa se mu ne piše nič dobrega, saj so koalicijske stranke pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podporo napovedale predlogu ministra za zdravje Aleša Šabedra. Zavrnitev predloga Levice bo pomenila zadnji žebelj v krsto njenega sodelovanja s koalicijo. Po kakšni primerjavi bo posegel premier Marjan Šarec pa v sledečih informativnih OFF programih.

Kreativni center Poligon na Tobačni z novim letom zapira svoja vrata. Novi lastnik območja, podjetje Tobačna center, jim ne namerava podaljšati najemne pogodbe. Odločitev komentira Eva Matjaž, soustanoviteljica in programska direktorica Poligona.

Izjava