Izraelska vojska je po notranji preiskavi sporočila, da obstaja velika verjetnost, da je eden od njenih pripadnikov 11. maja ustrelil novinarko Al Jazeere Širin Abu Akleh. To se je zgodilo med poročanjem iz palestinskega begunskega taborišča Dženin, kjer je izraelska vojska izvedla racijo. Palestinska stran, Al Jazeera in Katar so za umor obtožile izraelsko vojsko. Izraelske oborožene sile so doslej trdile, da je težko določiti, kaj se je zgodilo, za umor pa obtožile kar Palestinca. V izjavi za javnost je neimenovani visoki častnik izraelske vojske sedaj dejal, da obstaja velika verjetnost, da je Abu Akleh po naključju zadel strel Izraelskih obrambnih sil, ki naj bi bil usmerjen proti oboroženim palestinskim borcem. Izraelska vojska je nadaljnjo preiskavo kljub temu zavrnila, češ da ni šlo za kaznivo dejanje. Prav danes so sicer izraelske sile v Dženinu med racijo ubile eno osebo, ranile pa so jih 16. 

V jedrski elektrarni Zaporožje so zaradi požara, ki je nastal kot posledica obstreljevanja, izklopili zadnji delujoči reaktor. Ukrajinski minister za energetiko German Galuščenko je ponovno pozval h prekinitvi okupacije jedrske elektrarne in vzpostavitvi demilitariziranega območja okoli nje. V Zaporožju se je sicer prejšnji teden začela misija strokovnjakov Mednarodne agencije za jedrsko energijo, katerih naloga je preučiti stanje v elektrarni. Generalni direktor agencije Rafael Grossi je opozoril, da je bila tako imenovana fizična celovitost jedrske elektrarne večkrat kršena. 

Ruska banka VTB je postala prva ruska banka, ki je uvedla denarna nakazila na Kitajsko v juanih brez uporabe mednarodnega sistema za medbančno komunikacijo, znanega kot SWIFT. Njegovo uporabo so ruskim bankam onemogočile zahodne sankcije. Po mnenju izvršnega direktorja VTB Andreja Kostina bo uvedba sistema za nakazovanje juanov olajšala poslovanje podjetij in posameznikov s kitajskimi partnerji. Najvišji znesek posameznega denarnega nakazila lahko znaša do 20 milijonov rubljev, kar je okrog 330 tisoč evrov, najvišja mesečna meja pa je 100 milijonov rubljev oziroma 1,6 milijona evrov. 

Na Slovaškem so odstopili trije ministri iz vrst koalicijske stranke Svoboda in solidarnost, krajše SaS. Odstopili so zunanji minister Ivan Korčok, minister za izobraževanje Branislav Gröhling  in ministrica za pravosodje Maria Kolikova. Po odstopu ministrov in izstopu stranke SaS iz koalicije ima premier Eduard Heger iz stranke Navadnih ljudi in neodvisnih osebnosti v parlamentu le še podporo 70 poslancev, šest manj od večine. Zato je premier napovedal, da bo oblikoval manjšinsko vlado. Politično krizo je povzročil ultimat, ki so ga liberalci na začetku poletja postavili trenutnemu finančnemu ministru in vodji vladajoče stranke Igorju Matoviču. Dejali so, naj do konca avgusta odstopi, sicer bodo odstopili sami. Spor je zanetil milijardo evrov vreden sveženj za premostitev draginje, ki ga je predlagal Matovič, v parlamentu pa je bil sprejet z glasovi desnih poslancev. V Matovičevi stranki so ponudili njegov odstop, a le, če bi poslanci stranke SaS na glasovanju podprli paket pomoči. Matovič je premierski stolček prepustil Hegerju iz lastne stranke aprila lani. 

Sodišče v ameriški zvezni državi Florida je ugodilo zahtevi nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, naj imenuje neodvisnega strokovnjaka za pregledovanje dokumentov, ki jih je FBI zasegel med preiskavo njegovega doma. Trumpa sumijo protizakonitega ravnanja z dokumenti. Ameriški predsedniki morajo po odhodu s položaja vse svoje dokumente in spletno pošto predati vladni agenciji, imenovani nacionalni arhiv, kar je Trump prekršil, ko jih je prenesel iz Bele hiše na Florido. Okrajna sodnica Aileen Cannon, ki jo je na to funkcijo imenoval prav Trump, je dejala, da bo neodvisni strokovnjak imenovan nemudoma. Stranke je pozvala, naj na obravnavi v petek predložijo seznam možnih kandidatov. Odločitev Cannon preiskovalcem začasno prepoveduje pregled dokumentov, ki so jih zasegli v preiskavi Trumpovega posestva Mar-a-Lago. Odločitev je hud poraz za pravosodno ministrstvo, ki je nasprotovalo imenovanju neodvisne tretje osebe, saj bi ta lahko preiskovalcem preprečila dostop do dokumentov. 

V sarajevskem kantonu v Bosni in Hercegovini so začeli projekt, ki učenkam omogoča dostop do brezplačnih higienskih vložkov. Projekt obsega tudi izobraževanje o menstrualnem zdravju posameznic, njegov cilj pa je zmanjšati menstrualno revščino. Po statističnih podatkih ženske v Bosni ob vsaki menstruaciji za higienske pripomočke porabijo okrog 50 bosanskih mark, kar je približno 25 evrov.

Ministrstvo za zunanje zadeve je zaradi izjav srbskega predsednika Aleksandra Vučića na pogovor povabilo veleposlanico Srbije v Sloveniji Zorano Vlatković. Vučić je na novinarski konferenci ob srečanju s predsednikom Borutom Pahorjem na novinarsko vprašanje, zakaj Srbija nima sankcij proti Rusiji, odgovoril: »Kako naj pojasnim državljanom, da bomo uvedli sankcije proti Rusiji, ki ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, ne pa proti Sloveniji, ki je to storila?« Skliceval se je na slovensko priznanje Kosova, kar je po srbskem prepričanju kršitev mednarodnega prava. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je nad izjavami Vučića presenečeno ter da si želijo nadaljevati z dosedanjimi odnosi s Srbijo. Na pogovor je slovenskega veleposlanika v Srbiji Damjana Berganta povabilo tudi srbsko zunanje ministrstvo.

Kočevski župan Vladimir Prebilič je zbral več kot pet tisoč potrebnih podpisov za vložitev kandidature za predsedniške volitve. Prebiliča je podprla tudi stranka Vesna. V dogovoru o sodelovanju je Prebilič obljubil, da bo v primeru izvolitve oblikoval funkcijo svetovalca za podnebno politiko. Kaj bi ta počel, za zdaj ni znano.

V tekmo za funkcijo predsednice republike pa ne bo vstopila evropska poslanka Nove Slovenije Ljudmila Novak. Po neuradnih informacijah Slovenske tiskovne agencije bo za Novo Slovenijo kandidiral nekdanji minister za delo Janez Cigler Kralj. Svojega predsedniškega kandidata napoveduje tudi Levica. Predstavili naj bi ga v 14 dneh. 

Skupina Sij, Slovenska industrija jekla, bo zaradi visokih cen energentov in negotovosti kupcev pri sprejemanju novih cenovnih pogojev septembra za tretjino zmanjšala obseg proizvodnje. Proizvodnja je energetsko intenzivna, zato jo je povišanje cen energentov močno prizadelo. Skupina Sij, ki je med največjimi izvozniki iz države, od vlade pričakuje konkretne ukrepe za pomoč podjetjem v energetsko intenzivnem gospodarstvu. 

Foto: instagram