Ameriška centralna obveščevalna agencija, znana kot Cia, je z brezpilotnim letalom ubila vodjo Al Kaide Ajmana Al Zavahirija. Novico je potrdil ameriški predsednik Joe Biden. Napad na vodjo Al Kaide se je zgodil v nedeljo zjutraj v Kabulu. Biden je, sicer brez dokaza, zatrdil, da je bil Al Zavahiri kot desna roka Osame bin Ladna “globoko vpleten” v načrtovanje napada na svetovni trgovinski center 11. septembra 2001. Po trditvah Američanov v operaciji sicer niso ubili nobenega civilista, četudi so Zavahirija locirali na podlagi odkritja varne hiše njegovih družinskih članic v Kabulu. 

Izjava

Javne informacije Zveznega preiskovalnega urada, znanega kot FBI, o Zavahiriju sicer ne omenjajo njegove vpletenosti pri načrtovanju napada 11. septembra. V tiralici FBI, ki je za informacije o Zavahiriju razpisal nagrado v višini skoraj 25 milijonov evrov, navaja, da je leta 1998 domnevno sodeloval pri bombardiranju ameriških veleposlaništev v Keniji in Tanzaniji.

V Franciji so storili prvi korak proti mokrim sanjam slovenske desnice - govorimo o ukinitvi obveznega prispevka za javno radiotelevizijo. Uresničitvi predvolilne obljube francoskega predsednika Emmanuela Macrona na zadnjih predsedniških volitvah so se približali z glasovanjem o rebalansu proračuna v obeh domovih parlamenta. Senat je ponoči potrdil enako odločitev, kot jo je narodna skupščina sprejela že prejšnji mesec. V okviru proračuna bi tako ukinili plačevanje prispevka za nacionalno radiotelevizijo France Télévisions in financiranje nadomestili s proračunskimi sredstvi. Hkrati je senat v posebnem amandmanju od vlade zahteval, da financiranje do leta 2024 celovito uredi z reformo sektorja. Macron, ki v parlamentu sam nima večine, je zaveznike pri načenjanju neodvisnosti javnega medija našel v desnih Republikancih in v skrajno desnem Nacionalnem zboru Marine Le Pen. Na tveganje večjega vpliva politike na novinarsko delo je opozoril tudi predsednik Evropske difuzne zveze Noel Curran, ki je dejal, da taka sprememba pod vprašaj postavlja uveljavljen model financiranja in obstoj javnega medija. Opozarja tudi na možnost domino efekta, če bi se podobnih sprememb lotile tudi ostale vlade po Evropi.

Evropsko sodišče je razsodilo, da italijanska pristanišča ne smejo zaseči rešilnih ladij nevladnih organizacij, z  obrazložitvijo, da je na njih preveč ljudi. Primer je na evropsko sodišče prišel po tožbi nemške nevladne organizacije Sea-watch pristaniških uprav v sicilijanskih mestih Palermo in Porto Empedocle. Evropsko sodišče je odločitev utemeljilo s temeljno dolžnostjo do pomoči ljudem v nevarnosti na morju. Zasedba ladje zaradi števila ljudi na njej je v nasprotju s to dolžnostjo. Pristanišče ima po odločitvi pravico do varnostne inšpekcije na rešilnih ladjah le v primeru, da okrajno sodišče prej ugotovi obstoj utemeljenih sumov nevarnosti zdravju ali ogrožanja varnosti. Na podlagi inšpekcije lahko pristanišče ladjo tudi zadrži ali uvede druge ukrepe, ki pa morajo biti sorazmerni.

Nekdanji italijanski zunanji minister Luigi di Maio je ustanovil novo politično stranko, imenovano Državljanska zaveza. Stranka, ki v logotipu prikazuje čebelo, bo na septembrskih predčasnih volitvah v italijansko poslansko zbornico del levosredinske koalicije. Po besedah di Maia čebela simbolizira usmeritev njihove stranke v reševanje podnebne krize. Jedro nove stranke predstavljajo disidenti Gibanja petih zvezd, ki so skupaj z di Maiem dotično gibanje zapustili junija. Del nove stranke sta tudi dve manjši sredinski stranki - Italijanska republikanska stranka in Demokratični center. Gibanje petih zvezd, ki je na prejšnjih volitvah osvojilo največ poslanskih mandatov in je bilo del vseh treh vlad od volitev 2018, še vedno dnevno zapuščajo vidni člani.

Bosna in Hercegovina je v Islamabad deportirala dva pakistanska migranta. To sta prva deportiranca po sporazumu o vračanju, ki ga je Bosna s Pakistanom sklenila konec leta 2020. Bosna je s tem postala prva država nekdanje Jugoslavije, ki je v državo izvora deportirala ljudi brez dovoljenja za prebivanje na njenem ozemlju. Kot trdijo na zveznem obrambnem ministrstvu, gre za poskusno fazo. V drugi fazi bi organizirali čarterske lete, s katerimi bi lahko deportirali več kot dve osebi naenkrat.  

Nekdanja državna sekretarka srbskega notranjega ministrstva Dijana Hrkalović je vložila tožbo proti Mreži za preiskovanje kriminala in korupcije, znani kot KRIK. Mediju in odgovornemu uredniku Stevanu Dojčinoviću očita kršitve domneve nedolžnosti ter očrnitev njene časti in dobrega imena. Hrkalović zahteva izplačilo 6000 evrov odškodnine, češ da jo je KRIK v prvih mesecih letošnjega leta v šestih člankih neutemeljeno povezal s kriminalni klani in jo predstavil kot žensko brez moralnih zadržkov. Dijani Hrkalović trenutno sodijo zaradi poskusov oviranja uradnih postopkov. Tožilstvo ji očita, da je kot državna sekretarka pritiskala na nekdanjega vodjo policijskega preiskovalnega urada Dejana Milenkovića, naj tožilstvu ne predloži forenzičnih dokazov o preiskavi telefona Veljka Belivuka v okviru preiskave umora Vlastimira Miloševića. Poleg tega je od Milenkovića zahtevala, naj uniči posnetek pogovora odvetnika Dragoslava Ognjanovića, ki je bil ubit leta 2018. V posnetku, ki ga je Milenković tudi uničil, je odvetnik s svojo stranko govoril o vezeh Dijane Hrkalović s pravnomočno obsojenim kriminalcem Darkom Elezom. Kakor trdijo pri Kriku, pa tožilstvo Dijani Hrkalović ne sodi zaradi njenih povezav s kriminalno huligansko skupino Principi, ki jo je kot podružnico črnogorskega kavaškega plana vodil Belivuk. Lani in letos je proti Kriku več srbskih političnih vplivnežev vložilo 11 tožb: med drugim novinarje toži boter in tesen prijatelj predsednika republike Aleksandra Vučića Nikola Petrović. Tožbe, ki so sicer brez realne osnove, so vse po vrsti namenjene onemogočanju novinarskega dela.

Mestni svet v Puli je z 12 glasovi za in 4 proti z mesta predsednice mestnega sveta odstavil Dušico Radojčić iz vrst zeleno-leve stranke Možemo. Nadomestila jo je neodvisna svetnica Marija Markovič Nikolovski, ki je pred tem izstopila iz Istrske stranke upokojencev. Pobudniki nezaupnice predsednici so zamenjavo utemeljevali z domnevnimi kršitvami poslovnika pri vodenju sveta. Na drugi strani je Radojčić prepričana, da sta namen njene razrešitve obstrukcija referenduma o puljski sprehajalni stezi Lungomare in nadaljevanje klientelističnih praks župana Filipa Zoričića. Še do pred pol leta je sicer Možemo bil del vladajoče mestne koalicije, ki je razpadla prav zaradi iste referendumske pobude stranke Možemo. Z referendumom nasprotujejo gradnji hotela in nogometnega igrišča na Valkanami.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je za drugi oktober razpisal predčasne parlamentarne volitve. To bodo za Bolgare že četrte parlamentarne volitve v zadnjih dveh letih. Razpisal jih je po treh neuspelih poskusih sestavljanja nove vlade. Kot tretji je propadel poskus Bolgarske socialistične stranke. Predsednik Radev je tudi izbral začasnega predsednika vlade, ki bo vlado vodil do volitev. To je postal njegov dosedanji svetovalec za področji demografije in socialne politike Galab Donev. Donev je že imenoval vseh 20 ministrov nove jubilejne stote bolgarske vlade.

OFF sta pripravila vajenka Andrea in Blaž.