ZbogOFF modrim čeladam
Nemški, francoski in britanski zunanji ministri, natančneje Johann Wadephul, Jean-Noël Barrot in David Lammy, so v pismu Varnostnemu svetu Združenih narodov sporočili, da sprožajo ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi kršenja jedrskega dogovora iz leta 2015. Ministre iranske oblasti obtožujejo kopičenja zalog visoko obogatenega urana, namenjenega za razvoj jedrskega orožja, in zmanjšanja obsega sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, ki je zadolžena za nadzor nad iranskim jedrskim programom. Sankcije, opredeljene v dogovoru izpred desetih let, med drugim predvidevajo ponovno uvedbo embarga na orožje, omejitve razvoja balističnih raket in zamrznitev premoženja določenih oseb ter podjetij. Varnostni svet ima tridesetdnevni rok, da ponovno uvede sankcije, v nasprotnem primeru pa bodo samodejno stopile v veljavo. Implementacija zakona bi pomenila vrnitev sankcij Združenih narodov proti Iranu, ki so veljale pred letom 2015. Kot odgovor na odločitev je iranski parlament pripravil in predložil zakon, ki predlaga popoln odstop od Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Vodja iranske organizacije za jedrsko energijo Mohamed Eslami je izjavil, da bo po novem zakonu njihovo sodelovanje z mednarodno organizacijo potekalo le z odobritvijo parlamenta in vrhovnega sveta za nacionalno varnost. Iranski parlament je namreč po izraelskih napadih na iranske jedrske objekte sprejel zakon, po katerem lahko inšpektorji mednarodne agencije v iranske objekte vstopajo le z dovoljenjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost, kar je privedlo do začasne prekinitve sodelovanja z agencijo.
Nadaljujemo z Združenimi narodi. Varnostni svet Združenih narodov je potrdil resolucijo, v kateri je predvideno zadnje podaljšanje mirovne misije v južnem Libanonu, znane kot UNIFIL, do konca leta 2026. Resolucija določa, da bo UNIFIL v začetku leta 2027 prenehal s svojimi operacijami in v enem letu v sodelovanju z libanonsko vlado dokončno umaknil več kot 10 tisoč vojakov z ozemlja. Varnostni svet je mirovno misijo v Libanonu ustanovil po izraelski invaziji leta 1978 z namenom, da prepreči izraelsko okupacijo južnega Libanona in nadzira umik izraelskih vojakov. Misija je razširila svoje operacije po spopadih med izraelsko vojsko in odporniškim gibanjem Hezbolah v letu 2006 in demilitarizirala mejo med Izraelom in Libanonom.
Izraelska vojska je sporočila, da dnevni »taktični premor« vojaških operacij ne bo več veljal v Gazi – v kateri Izrael izvaja genocid –, saj ta predstavlja nevarno območje spopadov. Deseturni dnevni premor so Izraelci uvedli pred enim mesecem v Al Mavasiju, Dejr Al Balahu in Gazi pod pretvezo distribucije humanitarne pomoči, medtem ko so nadaljevali pobijanje Palestincev. Vojska torej neumorno nadaljuje prodiranje v središče Gaze, kjer pospešeno uničuje njene soseske in prebivalstvo. Izraelski minister za finance Bezalel Smotrič je na novinarski konferenci prav tako napovedal, da si bo Izrael v naslednjem mesecu vsak teden priključil nov del Gaze, če odporniško gibanje Hamas ne bo pristalo na predajo izraelskih talcev.
Le danes je izraelska vojska v Gazi ubila najmanj 41 Palestincev. V bližini Necarimskega koridorja ob distribucijski točki humanitarne pomoči je ubila vsaj šest ljudi, v Han Junisu je v napadu na začasna taborišča ubila dve osebi, medtem ko je v mestu Gaza ubila vsaj osem ljudi. Na Zahodnem bregu je izraelska vojska aretirala devet Palestincev, med njimi ravnatelja šole in vodjo vaškega sveta v mestu Sarta.
Tajsko ustavno sodišče je dokončno odstavilo suspendirano premierko Petongtan Šinavatro. Razsodili so, da sedaj odstavljena predsednica vlade med telefonskim pogovorom z nekdanjim kamboškim premierjem Hun Senom, ko sta junija razpravljala o preprečitvi eskalacije spora na tromeji med Tajsko, Kambodžo in Laosom, ni delovala v interesu celotne države ter je kršila etične standarde. V razkritem posnetku je premierka Huna namreč nazivala »stric« in kritizirala svojega tajskega političnega nasprotnika, generalporočnika Bunsin Padklanga. Šinavatra trdi, da sta njen govor in uporaba besede stric zgolj pogajalska taktika. Sodišče je Šinavatro zaradi razkritega telefonskega pogovora suspendiralo prvega julija. V začetku julija je na tromeji potekala petdnevna vojna med kamboško in tajsko vojsko, kot eskalacija sicer desetletja trajajočega spora med državama glede natančne razmejitve.
Južnokorejski tožilci so nekdanjega predsednika vlade Han Deoksuja obtožili, da je nekdanjemu predsedniku Yun Seokyeolu pomagal pri njegovi kratkotrajni uvedbi vojaškega stanja decembra lani. Med drugim ga obtožujejo krivega pričanja in ponarejanja uradnih dokumentov. Prav tako so Kim Keonhi, ženo nekdanjega predsednika, obtožili podkupovanja, saj naj bi med drugim sprejela darila od verske skupnosti Unification Church.
Bosanska centralna volilna komisija je razpisala predčasne volitve za novega predsednika entitete Republike Srbske, ki bodo potekale 23. novembra. Volilna kampanja bo trajala 15 dni. Volitve bodo financirane iz državnega proračuna, akumuliranih presežnih prihodkov ali iz tekočih rezervnih sredstev v vrednosti več kot tri milijone evrov. Novoodstavljeni predsednik srbske entitete Milorad Dodik je sporočil, da člani Zveze neodvisnih socialdemokratov, krajše SNSD, na predčasnih volitvah ne bodo kandidirali. Poslanci Narodne skupščine Republike Srbske so namreč prejšnji petek med drugim sprejeli sklep o razpisu referenduma, ki bo nosil vprašanji, ali sprejemajo odločitvi visokega predstavnika Christiana Schmidta in prizivnega sodišča BiH glede obsodbe Dodika in ali sprejemajo odločitev centralne volilne komisije, da Dodiku odvzame predsedniški mandat. Referendum bo potekal 25. oktobra.
Pred filozofsko fakulteto v Novem Sadu je včeraj zvečer ponovno potekal študentski protest pod geslom »Novi Sade, Filozofski te zove«, na katerem je študentom vstop v fakulteto preprečevala intervencijska enota policije. Že tretji dan zapored zgradbo zasedajo dekan Milivoje Alanović, izbrani zaposleni in pripadniki policije. Študentom poleg zasedbe onemogočajo tudi opravljanje izpitov. Neformalna akademska mreža Pobunjeni univerzitet iz Beograda, ki jo sestavlja več kot dva tisoč profesorjev in drugih akademskih sodelavcev Univerze v Beogradu, zahteva odstop dekana zaradi omogočanja policijskega nasilja nad protestniki.
Direktor Telekoma Srbija Vladimir Lučić je napovedal vložitev kazenskih ovadb zoper ameriško nevladno organizacijo Projekt za poročanje o organiziranem kriminalu in korupciji in srbski preiskovalni medij Krik zaradi neodobrene objave zvočnega posnetka. Novinarji so namreč objavili posnetek njegovega pogovora z izvršnim direktorjem telekomunikacijskega in medijskega ponudnika United Groupa Stana Millerja glede zamenjave izvršne direktorice United Medie Aleksandre Subotić. Lučić navaja, da je pred objavo posnetka zahteval preverjanje njegove avtentičnosti, vendar mediji za to niso poskrbeli. V pogovoru je Lučić razkril, da je predsednik Aleksandar Vučić že Nikosa Stathopoulosa, predsednika BC Partners oziroma večinskega lastnika skupine United Group, zaprosil za razrešitev trenutne izvršne direktorice, ki vodi večje srbske medije, kot so N1, Nova S, Danas in Radar. Miller je zatem zatrdil, da bo poskrbel za oslabitev podjetja pod njenim vodstvom, kar bo podlaga za njeno odstavitev. Vodenje United Groupa je Miller prevzel šele junija.
Vlada je zavrnila predlog spremembe zakona o prispevkih za socialno varstvo, ki bi uvedel progresivni zdravstveni prispevek. Ta bi nadomestil trenutni enotni zdravstveni prispevek v višini 37 evrov in uvedel proporcionalni prispevek glede na višino dohodnine in pokojnine zavezancev. Predlog je pripravila iniciativa Glas ljudstva, s podpisi so ga podprli nepovezana poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek, poslanka Socialnih demokratov Bojana Muršič in poslanka Levice Nataša Sukič. Na vladi pojasnjujejo, da je predlog zakona premalo celosten pristop k pravičnemu financiranju javnega zdravstvenega sistema.
Dodaj komentar
Komentiraj