V Iraku so protestniki zaradi nestrinjanja s predlogom imenovanja Mohameda Al Sudanija za novega premierja vdrli v parlament, ki stoji v strogo varovani zeleni coni v Bagdadu. Večina protestnikov podpira iraškega šiitskega klerika Moktada Al Sadra, predsednika stranke Sadristično gibanje, ki nasprotuje vmešavanju Irana v iraško politiko. Vdor v parlament se je zgodil zgolj nekaj ur po tem, ko je opozicijski Koordinacijski blok, sestavljen iz strank Pravna država nekdanjega premierja Nourija Al Malikija, proiranske Zveze Fateh in manjših šiitskih strank za premierja nominiral Al Sudanija. Protestniki so vzklikali parole v podporo Al Sadru in zahtevali popolno prenovo političnega sistema. Začasni premier Mustafa Al Kadimi je protestnike pozval, naj zapustijo parlament, a so se odzvali šele, ko jih je nagovoril tudi Al Sadr. 

V Iraku že od zadnjih predčasnih parlamentarnih volitev oktobra lani poslanci nikakor ne uspejo sestaviti koalicije in imenovati premierja. Al Sadr je po mnogih neuspelih poskusih 13. junija poslancem svoje stranke naročil, naj odstopijo, in s tem breme koalicijskih pogajanj prenesel na opozicijske stranke. V Iraku tako beležijo najdaljše brezvladje od vzpostavitve tripartitnega oblastniškega sistema po ameriški invaziji na Irak leta 2003. V tem sistemu mora biti predsednik države Kurd, predsednik vlade šiit, predsednik parlamenta pa sunit.

Z Bližnjega vzhoda v jugovzhodno Azijo. Bangladeška vlada je zaradi gospodarske krize, ki so jo povzročile visoke cene goriva, zaprosila Mednarodni denarni sklad za pomoč v višini okrog štirih in pol milijard evrov. Cene goriva so tako visoke, da nekateri prebivalci za kuhanje uporabljajo kar les. Največji problem je za Bangladeš pomanjkanje dolarja, ki je mednarodna valuta za plačevanje nafte. Dolarji v državo pritekajo z izvozom surovin in pomočjo državljanov, ki delajo v tujini, vendar sta se oba pritoka zaradi grožnje svetovne recesije močno zmanjšala. Zaradi krize je v Bangladešu vse več izpadov elektrike, ki trajajo tudi do 13 ur. Visoka inflacija oziroma oslabitev domače valute v razmerju do dolarja je še povečala trgovinski primanjkljaj Bangladeša, kar se odraža na proračunskem primanjkljaju, ki je v zadnjem trimesečju poskočil na 17 milijard evrov. Pri Mednarodnem denarnem skladu so na prošnjo Bangladeša dejali, da so pripravljeni pomagati in da se bodo z bangladeškimi voditelji dogovorili, kako bo potekala finančna pomoč. Za pomoč Mednarodnega denarnega sklada sta v zadnjem času zaprosila tudi Šrilanka in Pakistan, ki se prav tako soočata z globoko finančno krizo. Šrilanka je celo razglasila bankrot.

Indonezija je odpravila prepoved pošiljanja migrantskih delavcev v sosednjo Malezijo. Indonezijske oblasti so julija svojim delavcem zaradi suma kršenja delavskih pravic prepovedale odhod na delo v Malezijo. Džakarta se je strinjala, da bo spet začela pošiljati svoje delavce v Malezijo, potem ko sta državi sprejeli dogovor za ustanovitev skupnega zaposlovalnega kanala. Malezijske oblasti so prej uporabljale sistem spletnega novačenja za delavce, v katerem naj bi bila prisotna trgovina z ljudmi in prisilno delo. Malezija je druga največja svetovna izvoznica palmovega olja, zdaj pa naj bi ji na plantažah primanjkovalo več kot milijon delavcev. Po uradnih podatkih v Maleziji dela okrog milijon Indonezijcev, indonezijsko veleposlaništvo v Maleziji pa ocenjuje, da delo na sosednjem otočju opravljajo do trije milijoni ljudi.

Varnostni svet Združenih narodov je obsodil usmrtitve štirih aktivistov v Mjanmaru, ki jih je izvedla tamkajšnja vojaška hunta, in pozval k takojšnji izpustitvi zaprte predsednice Aung San Su Či. Obsodbo sta presenetljivo podprli tudi Rusija in Kitajska, ki veljata za zaveznici hunte. Ta je prevzela oblast februarja lani po državnem udaru. Vrhovni poveljnik vojske je takrat razglasil izredne razmere, a obljubil, da bodo, ko bo to mogoče, potekale demokratične volitve.  Hunta se sooča s številnimi mednarodnimi sankcijami zaradi kršenja človekovih pravic in zatiranja etničnih manjšin, konkretno Rohing, nad katerimi je pogrome izvajala že oblast Aug San Su Či. Odkar je hunta prevzela oblast, je bilo v Mjanmaru na smrt obsojenih 113 ljudi.  

Poljska se oborožuje. Z Južno Korejo je namreč sklenila  pogodbe za nakup 48-ih bojnih letal serije FA-50, 980 tankov tipa K2 in 648 samovoznih oklepnih havbic. Stroški nakupov za zdaj še niso znani, po navedbah iz Južne Koreje pa naj bi bile pogodbe vredne več milijard dolarjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči evropske energetske krize napovedal, da namerava Ukrajina povečati izvoz energentov v Evropsko unijo. Zelenski je dejal, da je Ukrajina kljub vojni marca povezala svoje električno omrežje z evropskim in tako julija prek Romunije začela izvažati električno energijo v Evropsko unijo. Po besedah ukrajinskega predsednika bi Ukrajina zaradi domače proizvodnje električne energije lahko postopoma postala eden od stebrov evropske energetske varnosti. To zelo dvomljivo izjavo je Zelenski podal, potem ko je ruski Gazprom včeraj zaradi nepopravljenih plinskih turbin zmanjšal dobavo plina v Nemčijo na dvajset odstotkov zmogljivosti plinovoda Severni tok. 

Iz Ukrajine sicer sporočajo, da so začeli z izvozom žita iz treh pristanišč, potem ko so se pod pokroviteljstvom Združenih narodov in Turčije z Rusijo dogovorili o vzpostavitvi varnih pomorskih poti. Poleg tega naj bi ukrajinska vojska uspela poškodovati most Antonovski na Dnjepru, prek katerega ruska vojska oskrbuje čete v pokrajini Herson. Bil naj bi tako poškodovan, da vozila ne morejo več prečkati mostu, ki ga nadzorujejo ruske sile.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt je uvedel tehnične spremembe volilnega zakona države. Spremembe so po besedah Schmidta usmerjene proti kršenju volilnega zakona. Uvajajo višje kazni za tiste, ki širijo sovražni govor, grozijo kandidatom ali ponarejajo glasovnice. Splošne volitve bodo v Bosni oktobra. Schmidt v nasprotju z napovedmi ni sprejel političnih sprememb volilne zakonodaje z uvedbo triodstotnega volilnega praga v kantonih za volitve delegatov v dom narodov parlamenta Federacije BiH ter za izvolitev predsednika in podpredsednika te bošnjaško-hrvaške entitete BiH. Te spremembe podpira stranka bosanskih Hrvatov HDZ BiH, pri kateri so s sprejetimi spremembami nezadovoljni. Po besedah hrvaškega premiera Andreja Plenkovića so sprejete spremembe volilnega zakona daleč od pričakovanj. 

V državi vzpostaviteljici bosanske politične ureditve pa pozdravljajo ustanovitev nove stranke. V Združenih državah Amerike so nekdanji poslanci republikanske in demokratske stranke ustanovili novo stranko, imenovano Naprej. Stranka je nastala z združitvijo političnih skupin, ki so bile ustanovljene kot odziv na vedno večjo polarizacijo v državi. Predsedstvo stranke si bosta delila nekdanji demokrat Andrew Yang in nekdanja republikanka Christine Todd Whitman. Centristična stranka še nima jasno začrtanih ideoloških smernic, za zdaj poudarjajo zgolj, da bodo sledili dobro znanemu sloganu »Ne levo, ne desno, ampak naprej!«. Zgodovinsko nobena tretja stranka v dvostrankarskem sistemu ni dosegla odmevnejšega rezultata. So pa takšne stranke v preteklosti lahko igrale odločilno vlogo v korist demokratov ali republikancev. To se je to zgodilo leta 2000, ko je zmagal republikanski kandidat, zloglasni George Bush mlajši. Takrat so demokrati namreč izgubili kar nekaj svojih glasov na račun Zelene stranke.  

Protestniki na vzhodu Demokratične republike Kongo že tretji dan vztrajajo s protesti proti misiji Združenih narodov v državi. V mestu Goma so protestniki streljali na štab Združenih narodov, pri čemer je bilo ranjenih več odposlancev, med protestniki pa je življenje izgubilo 15 ljudi. V zadnjem letu sta se zaprli pisarni Združenih narodov v dveh regijah, a je v državi še vedno prisotnih 16 tisoč pripadnikov Združenih narodov. Nasprotniki misije že več let zahtevajo umik odposlancev, saj menijo, da se od njihovega prihoda situacija v državi samo slabša.  Spopadi med vojsko Konga in milico M23 so se v zadnjem času namreč dodatno zaostrili, zaradi česar je moralo dom zapustiti več kot 200 tisoč ljudi. Poleg tega nevšečnosti povzroča prisotnost Islamske države v regiji