Sirske oblasti poročajo o spopadu v mestu Jaramana blizu prestolnice Damask, v katerem je bilo ubitih 13 ljudi, med njimi šest druzov in vsaj trije suniti. Prebivalce Jaramane, kjer večino predstavljajo pripadniki verske skupnosti druzov, so napadli suniti iz okoliških mest. Povod za spopad je bil zvočni posnetek, na katerem se sliši glas lokalnega druzovskega verskega voditelja, ki napada preroka Mohameda. Duhovnik avtentičnost posnetka zanika. Spopadi med verskimi skupnostmi v Siriji se vrstijo od decembra lani, ko je milica Hajat Tahrir Al Šam z oblasti vrgla nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada. Največji pokol so nekdanji uporniki, sedaj pripadniki državnih varnostnih sil, izvedli v začetku marca na severozahodu Sirije, predvsem v Latakiji, kjer so ubili med 1000 in 2000 pripadnikov alavitske manjšine.  

Izraelska genocidna vojska nadaljuje napade na Gazo, kjer je v jutranjem bombardiranju ubila najmanj 23 Palestincev. V zadnjih 24-ih urah je izraelska vojska ubila več kot 20 ljudi in jih najmanj 109 ranila. Vsaj osem ljudi je izraelska vojska ubila v treh bombardiranjih begunskega taborišča Nusejrat v središču enklave. Izraelski naseljenci so napadli palestinsko mesto Hizma, okupatorska vojska pa je izvedla racije v več mestih na Zahodnem bregu, pri čemer je aretirala vsaj pet Palestincev. Palestinski državljani Izraela so zaradi policijskih omejitev odpovedali letni shod v spomin na Nakbo.

Z britanskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je njihova vojska sodelovala s silami Združenih držav Amerike v bombardiranju obrata za izdelavo dronov jemenske uporniške skupine Ansar Alah, znane tudi kot Hutiji. Obrat se po britanskem poročilu nahaja 24 kilometrov južno od prestolnice Sana , po poročanju jemenskih medijev pa so ameriška in britanska letala bombardirala več okrožij v isti provinci. Z droni gibanje Ansar Alah uničuje ladijski tovor, ki potuje čez Rdeče morje. Z Izraelom povezane ladje v Rdečem morju jemenski uporniki napadajo od začetka izraelskega genocidnega pohoda v Gazi oktobra leta 2023. Napade na ladje so Hutiji začasno ustavili med prekinitvijo ognja v Gazi in jih ponovno začeli izvajati, ko je od prekinitve ognja odstopila izraelska vojska, na kar so se Združene države sredi prejšnjega meseca odzvale z bombardiranjem delov Jemna pod hutijskim nadzorom.

Nemški socialdemokrati so potrdili koalicijsko pogodbo s konzervativnim zavezništvom Krščanskodemokratske unije in Krščansko-socialne unije. Glasovanja se je udeležilo nekaj več kot polovica članov stranke, od tega je slabih 85 odstotkov glasovalo v podporo pogodbe. S tem je dokončno potrjena sklenitev koalicije in oblikovanje nove vlade pod vodstvom Friedricha Merza, vodje krščanskih demokratov. Socialdemokrati bodo imeli v vladi 7 ministrov, med njimi tudi dosedanjega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa. Koalicijski dogovor bodo stranke predvidoma uradno podpisale petega maja, potrditev novega kanclerja v parlamentu pa sledi dan zatem.

Srbska policija je iz pripora izpustila študenta tehniške fakultete v Novem Sadu Veljka Petrovića, ki ga je aretirala med napadom na protest v ponedeljek. Izpust sledi protestu meščanov in študentov pred zgradbo novosadskega tožilstva. Policija je študenta obtožila napada na dekana Patrika Drida, ki je poskušal prebiti blokado fakultete. Protestniki trdijo, da za napad ni dokazov in da so dekana zgolj škropili z vodo. Medtem se je na prvostopenjskem sodišču v Novem Sadu začelo sojenje trem aktivistom vladajoče Srbske napredne stranke, ki so pred tremi meseci pred zgradbo lokalne izpostave stranke s kijem napadli študentko. Napad je bil povod za odstop nekdanjega premierja Miloša Vučevića. Študenti iz Pomoravlja so začeli pohod proti Novemu Sadu, kjer študenti tamkajšnje univerze organizirajo veliki prvomajski protest, s katerim bodo obeležili pol leta od tragedije na železniški postaji. Srbski študenti bodo na protestnem maratonu po Evropi danes predvidoma prispeli do Dunaja, kjer bodo deležni slavnostnega sprejema. Njihov cilj je prispeti do Bruslja pred novim zasedanjem evropskega parlamenta, kjer želijo opozoriti na študentski boj proti korupciji v Srbiji. V Beogradu Forum beograjskih gimnazij za prvi maj vabi na protest pred sedežem vlade.

Francoske oblasti so obtožile rusko vojsko, da so z uporabo vojaške inteligence izvajali kibernetske napade že med prvo volilno kampanjo Emmanuela Macrona leta 2017. Minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je obtožbe predstavil Varnostnemu svetu Združenih narodov z zahtevo, da Rusija prekine s takšnim delovanjem. Po navedbah Barrota je kibernetske napade izvajala veja ruske obveščevalne službe, znana kot hekerska napadalna skupina APT28, ki je motila francoske javne storitve, športne organizacije ter olimpijske in paraolimpijske igre. Podobna hekerska operacija se je glede na obtožbe odvila že leta 2017, ko so bili med Macronovo prvo kandidaturo številni zaupni dokumenti razkriti komaj 24 ur pred glasovanjem. Francija sicer ni edina država, ki je zaznala ruske kibernetske sabotaže, saj o incidentih poročajo tudi Nemčija in Združene države.

Indijski premier Narendra Modi je vojski podelil popolno operativno svobodo pri odzivu na teroristični napad na turiste v Kašmirju prejšnji teden. Po navedbah pakistanskega informacijskega ministra imajo pakistanske oblasti verodostojne podatke, da Indija načrtuje napad na Pakistan v naslednjih 36 urah. Odgovornost za teroristični napad, ki je terjal življenja 26 ljudi, je prevzela oborožena skupina Odporniška fronta, ki jo indijske oblasti povezujejo s pakistansko islamistično organizacijo Laškar E Taiba. Indijska vlada je v odgovor na dogajanje izdala ukaz za izgon vseh pakistanskih državljanov, ki so se po napadu nahajali v Indiji, kar je vodilo v obstreljevanje med vojskama na mejnem prehodu. Poleg tega se je zmanjšalo število pakistanskega diplomatskega osebja v državi.

Iz nigerijske vojske sporočajo, da je bilo v regiji Borno na severu države v ponedeljek v obcestni eksploziji ubitih 26 ljudi in ranjeni trije. Odgovornost za napad je prevzela skupina, imenovana Zahodnoafriška provinca Islamske države. Podobni napadi so v zadnjih dneh terjali najmanj 50 življenj. V odziv na napad je vlada zamenjala vrhovnega poveljnika vojske. Položaj tako prevzema general Abdulsalam Abubakr, kar je petnajsto imenovanje v dobrem desetletju, odkar v regiji poteka vojna med džihadistisčnimi uporniki Boko Haram in Zahodnoafriško provinco Islamske države.

Na ministrstvu za obrambo so začeli postopek iskanja ponudnika za odstranjevanje 50 kilometrov rezilne žice na meji s Hrvaško. V prvi fazi načrtujejo odstranitev 15 kilometrov žice, ki so jo tam začeli polagati leta 2015. Ponudniki morajo ponudbe oddati do 2. junija v informacijski sistem e-JN. Vsa dela bodo morali po pogodbi zaključiti najpozneje z 20. novembrom tega leta.  

OFF je pripravila vajenka Iman, mentoriral je Matej.