Črno zlato v rdečem

Črno zlato v rdečem

Aktualno-politična novica
22. 4. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

O padcih cen nafte
 / 12. 3. 2020
Ko so se države naftnega kartela OPEC pred približno dvema tednoma dogovorile za rekordno zmanjšanje proizvodnje nafte, so si verjetno težko predstavljale dogajanje na naftnih trgih v tem tednu. Najbolj burno je bilo v ponedeljek v Združenih državah Amerike, kjer je cena na borzi strmoglavila z že rekordno nizkih 11 dolarjev najprej na nič, nato pa vse do minus 37 dolarjev ali 34 evrov. To se ni zgodilo še nikoli. Naslednji dan je cena zrasla nad ničlo, nato pa se čez dan spet občasno spustila v rdeče številke. Kolaps cen se je nato iz ZDA začel širiti tudi drugod po svetu. Cene v državah OPEC-a, kot sta Irak in Nigerija, so tako padle približno za tretjino.

V resnici smo ta teden priča dvema različnima, a povezanima fenomenoma. Oba sta brez precedensa. Prvi je bil popoln zlom trga v ZDA, zaradi katerega so cene nafte postale negativne oziroma je bilo treba celo plačati za prevzem nafte. To je bil najbolj dramatičen pokazatelj širšega dogajanja na trgu črnega zlata, kjer je v teh dneh zavladal precejšen kaos, saj se cene v nekaj urah gibajo bolj, kot bi se v normalnih razmerah v enem letu, in kjer med različnimi naftnimi borzami nastajajo velike razlike za primerljive proizvode. Kot pravi Orzen Ocić z Inštituta za kemijo, tehnologijo in metalurgijo na beograjski univerzi, je vzrok obojega padec potrošnje zaradi pandemije koronavirusa.

Izjava

Zaradi ukrepov za zaustavitev širjenja pandemije, kot so na primer prizemljitev velikega dela letal, omejitve potovanj in ustavitve večjega dela industrije, je poraba naftih derivatov padla za okoli tretjino, zaradi česar so za prav toliko proizvodnjo zmanjšale rafinerije, ki kupujejo nafto. V ZDA, kjer je velik del proizvodnje, sploh tiste, ki pridobiva nafto iz skrilavcev, v rokah manjših zasebnih podjetij, ki nimajo svojih skladišč, je to privedlo do velikih težav.

Izjava

Kritična točka je bila dosežena v ponedeljek, ker je bil to zadnji dan, ko se je je trgovalo z nafto, ki bo dobavljena maja. Sistem je postavljen tako, da proizvajalci nafto prodajo vnaprej.

Izjava

Na naftnih trgih se dejansko trguje z opcijskimi pogodbami. To so pogodbe o nameri, da se nafta kupi z določenim dobavnim rokom in na določen dan. Promet trgovanja s temi pogodbami je dejansko veliko večji od samega trgovanja s fizično nafto. Večina trgovcev nima nikoli namena dejansko prevzeti nafte, za katero kupujejo opcijske pogodbe, pač pa je njihov namen te pogodbe prodati, še preden se je treba zavezati za prevzem in opcijske pogodbe potečejo. Pogodbe za nafto, ki ima dobavni rok naslednji mesec, so se iztekle v ponedeljek. Vsakdo, ki je imel ta vrednosti papir še vedno v rokah v torek, je tako dolžan to nafto tudi fizično prevzeti.

To pa pomeni, da morajo imeti kupci rezerviran tudi prostor za skladiščenje, in prav tega je v ZDA zmanjkalo. Pravzaprav je v skladiščih nekaj prostora, a je ta zakupljen. Lastniki opcijskih pogodb so morali zato plačati zakupnikom tega najetega prostora v skladiščih, da so od njih prevzeli nafto.

Nafta, ki ima dobavni rok po maju, je ves čas ohranila vrednost nad 20 dolarjev za sodček. A če bo proizvodnja še vedno močno presegala potrošnjo, se bo zgodba z negativnimi cenami nafte čez en mesec ponovila. Situacija je na daljši rok nevzdržna, saj je tudi pri dvajsetih dolarjih na sodček večina ameriške proizvodnje nerentabilna.

Izjava

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo rešil ameriško naftno industrijo, ki zaposluje več kot milijon ljudi. A to bi bil zelo drag podvig. Razmerje med kapitalom in številom delovnih mest je namreč v nafti industriji višje kot v katerem koli drugem gospodarskem sektorju. Zato je bil prvi ukrep države ta, da je povečala svoje odkupe za državne rezerve.

Izjava

Presežki nafte se torej sedaj kopičijo v skladiščih, ker pa prostornina teh več kot očitno ne zadostuje, se vse več nafte shranjuje na tankerjih. Več kot petnajst odstotkov svetovne flote tankerjev za prevoz nafte sej je tako že spremenilo v plavajoča skladišča. V njih je shranjenih več kot 150 milijonov sodčkov nafte, kar je dvakrat več kot v največjem ameriškem kopenskem skladišču v Oklahomi.

Velika količina nafte v skladiščih pomeni tudi, da bodo nizke cene vztrajale še kar nekaj časa, tudi takrat, ko se bo proizvodnja zmanjšala. To bo trajalo nekaj mesecev, saj je črpanje nafte na aktivni vrtini težko ustaviti, predvsem pa je zelo drag ponoven zagon. To bo povzročilo bankrote predvsem med manjšimi proizvajalci, ki jih je v ZDA veliko. To pa nadalje pomeni težavo za finančne institucije, ki so jim posojale denar. Znesek tega dolga znaša okoli 800 milijard evrov, garancija za ta posojila pa je nafta v zemlji, ki so jo podjetja nameravala izčrpati.

Po drugi strani pa nizke cene pomenijo, da bo pomen nafte kot energent še naprej ostal močan.

Izjava

Dogajanje na naftnem trgu je pokazatelj tudi tega, v kako globoki recesiji je svetovna ekonomija. Ker je bilo zaradi rivalstva med Rusijo in Saudovo Arabijo že pred pandemijo več nafte, kot je je svet potreboval, je naftni trg prvi pokazatelj gospodarske krize.

 

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness