Grčija je kapitulirala. Po pogajanjih, ki so trajala vso noč, so zjutraj nasprotujoče strani, z Alexisom Ciprasom na eni in predstavniki evropskih institucij na drugi strani, naznanile pogoje kapitulacije. Grčija bo morala deklarativno spustiti trojko nazaj v državo, globoko zarezati v pokojninski sistem, racionalizirati državno upravo, sprostiti regulacijo poklicev, dvigniti davek na dodano vrednost, prenesti 50 milijard evrov državnega premoženja v sklad, namenjen privatizaciji, in uvesti sistem avtomatskih proračunskih rezov v primeru, da bo stanje gospodarstva slabše od predvidenega. V zameno bo Grčija 12,5 milijarde evrov od privatizacije lahko porabila za investicije, dobila pa bo tudi nov, 86 milijard evrov vreden triletni program pomoči. Nemški parlament bo kapitulacijo sprejel šele, ko bodo prve izmed teh reform sprejete v grškem parlamentu. Premier Cipras ima časa do srede, da poskrbi za sprejetje prvih reform.

Tudi ta boj za Ciprasa ne bo lahek. Kot opiše Boštjan Videmšek, novinar Dela, se Cipras sooča z opozicijo tako znotraj svoje stranke kot tudi širše:

Izjava

Del Sirize je že napovedal ostro nasprotovanje dogovoru, med njimi tudi minister za delo, sicer član Sirize, ki je pojasnil, da je večinska podpora Ciprasu v parlamentu pod vprašajem. Razlog za nasprotovanje grških parlamentarcev je seveda v tem, da je sprejeti dogovor praktično enak tistemu, ki je bil pred dobrim tednom zavrnjen na referendumu. Anton Rop iz Evropske investicijske banke pojasni pomanjkljivosti dogovora z ekonomskega stališča:

Izjava

Denar za investicije, ki bi omogočale odplačevanje dolga, so edina točka, kjer so evropske institucije rahlo popustile Grčiji. Zanje bo namenjenih 12,5 milijarde evrov. Ta denar predstavlja četrtino napovedanega izkupička od prodaje 50 milijard evrov državnega premoženja. Preostali del bo namenjen reševanju bančnega sistema in neposrednemu poplačilu dolga. V privatizacijski sklad, ki po vrednosti predstavlja 17 odstotkov grškega bruto domačega proizvoda, bodo vključena strateška podjetja. Pojasni Videmšek:

Izjava

Poleg ekonomske bo Grčija tudi del politične suverenosti prepustila evrokratom in finančnim institucijam, vključno z Mednarodnim denarnim skladom. Ti bodo sodelovali pri snovanju grških zakonov. Kar pa nesporno ostaja v okviru grške suverenosti, je doplačevanje državnega dolga. Ciprasov predlog, čeravno zaradi mile retorike ne moremo reči zahteva, po odpisu dela dolga v dogovor ni vključena. Je pa predvideno, da bodo evropske institucije, natančneje Evropski mehanizem za stabilnost, po uvedbi reform v Grčiji preučile možnosti za povečanje vzdržnosti grškega dolga. To naj bi vključevalo podaljšanje obdobja za odplačilo dolga. Rop pojasni, da to ni dovolj, saj bo Grčija še vedno morala odplačevati obresti:

Izjava

Rop zato meni, da se s tem programom nismo izognili možnosti grškega izstopa iz evroobmočja, temveč smo jo le preložili:

Izjava

Videmšek pa izpostavlja notranjepolitično dimenzijo kapitulacije Sirize:

Izjava

John Weeks iz University of London meni, da bi bila najboljša opcija tako za Grčijo kot za nekatere druge države, da zapustijo evroobmočje:

Izjava

A to, v primeru Grčije ne bi bilo lahko:

Izjava