Delu čast in slava
Ob nagovoru zbranih na sinočnjem že stodevetindvajsetem kresovanju na Rožniku, ki zadnjih osemindvajset let poteka v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam in Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je bilo čutiti, da so se delavci in delavke namesto na jaso pod cerkvijo Marijinega oznanjenja raje odpravili na dopust ali ostali doma. Na Rožniku sinoči razen sindikalnih voditeljev ni bilo znanih političnih obrazov, ki so jih sicer polna usta delavskih pravic in borbe za boljše življenje delavcev. Precej prazni jasi je verjetno botrovalo tudi deževno vreme in sončna napoved današnjega dne.
Popolnoma drugače in precej bolj množično ter praznično je bilo vzdušje na Rožniku danes dopoldne. Občutiti je bilo posebno radost, vedrih obrazov so bili tudi kandidati in kandidatke za evropske poslance, ki so ob ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću zasedli eno prednjih miz pred odrom. Jasno nam je bilo, da ne praznujemo le dneva spomina na boj za delavske pravice, temveč tudi spomin na dan zmage devetega maja. Temu je pripomogel glasbeni izbor v izvedbi litostrojske pihalne godbe in partizanskega pevskega zbora. Pa prisluhnimo.
Za razliko od lani, ko smo se odpravili med tiste, ki prvega maja ne morejo praznovati z ne-delom, smo se letos odločili, da se praznovanju pridružimo in ugotovimo, kako delo, čast in oblast doživljajo tiste in tisti, ki so lahko danes prosti dan s prijatelji, sodelavci in tovariši v polnosti užili. Kaj pravzaprav je delo, ugotavlja Ivan, varnostnik parkirišča pod Rožnikom.
Nina, mama dveh otrok, sicer zaposlena v odnosih z javnostmi, pa razmišlja takole.
Vsako delo si sicer zasluži spodobno plačilo, če je tako tudi opravljeno, razmišlja Ivan.
Kuhar Boris, iz ene izmed ljubljanskih restavracij, meni drugače.
Delo je treba spoštovati in delavce ceniti, pravi Akim, upokojeni železar Železarne Jesenice.
Pa je delo še vrednota? Prostovoljni gasilec iz ene izmed ljubljanskih brigad ugotavlja.
Kaj je pravzaprav smisel praznovanja 1. maja, dneva spomina na izborjene delavske pravice, strni Nina.
Predsednica ZSSS in sindikata kovinske in elektro industrije Lidija Jerkič je v svojem sinočnjem govoru izpostavila, da je bil osemurni delavnik zahteva sindikatov 130 let nazaj, citiramo: “In vendar se zdi, da se ponovno vračamo na točko začetka. Osem ur dela, osem ur zabave in osem ur počitka je za marsikoga v Sloveniji samo še pobožna želja. Delavnik se nam vriva v vse pore našega življenja. V naše privatno življenje, v sobote in nedelje, na praznike.” Konec citata. Jerkič je izpostavila, da si moramo prizadevati za ponovno uveljavitev tako imenovane formule 888 [osem, osem, osem]. Osem ur za delo, osem ur za prosti čas in osem ur za počitek v vsakem delovnem dnevu. Nina odgovarja.
Vsem današnjim zaposlenim, tako tistim v rednih delovnih razmerjih kot drugim v prekarnih oblikah zaposlitve, je skupno manjšanje in ukinjanje priborjenih delavskih pravic. Prvi maj torej ni samo dela prost dan, temveč dan, ko je delavstvo ne glede na svoj status povezano v eni ideji. Pomembno je njegovo združevanje, komentira Boris.
Jerkič je v sinočnjem govoru omenila tudi problem nezainteresiranosti za delovanje v javnem življenju, predvsem v sindikatih. Pa so sindikati sploh še aktualna oblika delavskega organiziranja? Sindikalist novoustanovljenega sindikata v eni izmed vzhajajočih slovenskih strank komentira takole.
Med udeleženci in udeleženkami današnje proslave je bilo veliko število upokojencev in upokojenk, ki so se nam s cmokom v grlu pridušali na stagnacijo rasti pokojnin. Kako shaja skozi mesec, nam je predstavila Vera.
Kaj pa mladi? Teh na proslavi nismo opazili dosti. Morda zato, ker so še okrevali od kresovanja prejšnje noči, ali pa zato, ker so preprosto morali delati ali so se odločili za izlet v naravo. Ta misel je bila očitno všeč tudi upokojenki Veri.
Med obiskovalci je krožilo kar nekaj prostovoljcev, ki so skrbeli za red in mir ter pobirali plastične lončke. Tako kot gasilci, ki so bili na Rožniku, kot skoraj vedno spet prostovoljno.
Od vseh vas današnjih deloprostnikov se poslavljamo kar z besedami našega najljubšega župana. Če vam jutri ni treba na delo, poskrbite za svoj um in telo z izletom v naravo, počitkom in prostočasovnimi dejavnostmi. Živel prvi maj in srečno!
Dodaj komentar
Komentiraj