Erdoganov udar na udar
S temi besedami je turški premier Binali Yildirim pospremil dogodke po poskusu državnega udara. Turški premier Redžep Tajip Erdogan je tudi z uporabo telefonskih in internetnih socialnih omrežij, ki so mu do sedaj večinoma predstavljala trn v peti, pozval državljane na ulice in udar uporabil kot priložnost za širjenje svoje legitimnosti. Nanj je prav tako odreagiral z večanjem prisotnosti represivnih organov na poglavitnih prizoriščih udara, aretacijami v vojaških in sodnih vrstah ter z odpuščanjem policijskega in državnega osebja. Medtem pa je turška centralna banka že napovedala neomejeno likvidnost poslovnim bankam in ničelno obrestno mero, da bi zvišala padli tečaj turške lire in ugodila domnevno samouravnavajočim se mehanizmom trga.
Kakšne bodo posledice preprečenega udara, opiše Berk Esen, profesor z Univerze Bilkent:
Kljub čistkam v vojski in sodstvu, ki so sledile udaru, ter dosedanji Erdoganovi avtoritarni politiki, prihodnosti političnih svoboščin ne moremo predvideti. Kot meni Esen, sta možni dve poti nadaljnje Erdoganove politike:
Kmalu po začetku državnega udara je Erdogan pozval državljane, naj se pridejo na ulice borit za ohranitev demokracije. Enako so pozivale mošeje, ki so začele z molitvijo izven predpisanega časa. Res so se na ulicah v podporo predsedniku zbrale množice in se spopadle z vojaki. Esen razloži, kako je Erdoganu uspelo mobilizirati tako številno množico ljudi:
Sevan Saeed z Univerze v Exetru pa v nasprotju s tem meni, da je podpora Erdoganu bistveno šibkejša, kot se kaže v turških medijih:
Še vedno ni razrešeno vprašanje, kdo je bil glavni pobudnik državnega udara. Uradna verzija obtožuje Fetullaha Gülena, Erdoganovega rivala, ki naj bi imel v vojaških vrstah še vedno veliko podpore. Esenu se zdi, da je uradna verzija verjetna, vendar meni, da je število udeleženih vojakov preveliko, da bi zajemalo zgolj güleniste:
Saeed zagovarja nasprotno tezo, da je moral Erdogan vedeti za državni udar in ga namenoma ni preprečil:
Esenu se takšna razlaga ne zdi verjetna:
Udar pa je moč videti tudi tako, da so ga organizirali vojaški oficirji s podporo nekaterih generalov, in kot simptom notranje razklanosti vojske. Pojasni Lars Haugom z Univerze v Oslu:
Prevladujoča ideološka usmerjenost vojske temelji na dojemanju vojske kot varuha republikanske dediščine Kemala Atatürka. Po mnenju sogovornika gre udar pripisati tradicionalistični smeri znotraj vojske, ki zagovarja potrebo po močnejšem vplivu vojske na politiko. Vojska je namreč razklana med omenjeno usmeritvijo in reformistično orientacijo, ki zagovarja, da je politiko treba prepustiti politikom.
Vpliv vojske se je od začetka tisočletja do vzpona vladajoče stranke AKP sicer začel zmanjševati, četudi je vojska obdržala velik del avtonomije znotraj države.
Na spremembo vloge in moči vojske so vplivali razlogi zunaj in znotraj države, med katerimi je tudi približevanje Evropski uniji, ki je bilo …
Razlogi znotraj države pa medtem ležijo v zamenjavi vojaškega vodstva in spremembi javne podpore vojski.
Erdogan je pred leti že masovno zapiral številne vojaške generale, ki pa jih je večinoma kasneje tudi izpustil. Z Erdoganovimi razlogi za ponovno približevanje vojski današnji Offsajd zaključi Haugom:
OFFsajd sta pripravila vajenka Zala in Tit.
Dodaj komentar
Komentiraj