Kdo bi sploh še hotel slovenske medije?
Kocka je padla. Televizijsko hišo Planet TV je Telekom za pet milijonov evrov prodal madžarski televizijski hiši TV2. Bolje rečeno, padla je zelo majhna kockica, saj je Planet TV na slovenskem televizijskem trgu ob Pro Plusu in Radioteleviziji Slovenije bil vse od ustanovitve konec leta 2012 tisti, ki stopiclja nekje od zadaj. Čeprav se je gledanost Planeta včasih uspela povzpeti na približno tretjino tiste, ki jo je dosegel Pop TV, je Planet vedno ustvarjal izgubo. Za prodajo Planeta hiši TV2 morajo soglasja sicer podati še na Agenciji za varstvo konkurence in ministrstvih za kulturo ter za gospodarstvo.
Lastnik kupca je bančnik József Vida, eden najbogatejših Madžarov. Po razlagi nekdanjega urednika budimpeškega dnevnika Népszabadság Andrása Désija, Vida z delom v medijih in njihovem upravljanju nima nobenih izkušenj. TV2 je Vida kupil šele lani, potem ko je umrl prejšnji lastnik, ameriško-madžarski filmski producent Andrew Vájna.
Dokazi o neposrednih posegih vlade Viktorja Orbana v uredniško politiko TV2 sicer na Madžarskem niso znani, vendar je povezava očitna. Na volitvah leta 2018 so novinarji TV2 odkrito izražali podporo stranki Fidesz, ki si je na volitvah v parlament zagotovila absolutno večino.
TV2 ni postal medij, naklonjen vladi Viktorja Orbana, šele s tem, ko ga je prevzel Vida, poslovnež iz Orbanovega kroga. Gre za komercialno televizijo, katere novinarske standarde so močno znižali že prejšnji lastniki.
Po tržnem deležu je TV2 na madžarskem trgu ena od dveh dominantnih televizijskih hiš, sicer je bolj uspešna podružnica luksemburškega RTL, ki je v lasti nemškega medijskega konglomerata Bertelsmann. Vendar je TV2 dobičkonosen medij, saj več kot polovico njihovih prihodkov zagotavlja vlada - prek subvencij, predvsem pa prek oglaševanja državnih podjetij.
Vendar zgodba o prodaji Planet TV ni samo madžarska zgodba. In zgolj kričanje o “orbanizaciji” slovenskega medijskega ter političnega prostora ne zadošča za razjasnitev tega, zakaj je do prodaje Planeta sploh prišlo - nenazadnje je do nje tudi moralo priti. Pred mesecem dni je funkcijo predsednika nadzornega sveta Telekoma Slovenije, lastnika Planeta, zasedel zdravstveni minister v preminuli Šarčevi vladi Aleš Šabeder. Šabeder naj bi kmalu stolček v nadzornem svetu zamenjal za tistega v upravi. Situacijo, v kateri se je znašel nadzorni svet s Šabedrom, povzame Lenart Kučić, novinar spletnega portala Pod črto.
Po ocenah naj bi Telekom v osmih letih v Planet TV vložil kar 90 milijonov evrov. Televizija pa je vseskozi proizvajala izgubo. Do Telekoma je imel konec lanskega leta Planet več kot 30 milijonov evrov dolga. Celoten dolg naj bi ob prodaji po sklepanju Karla Lipnika s časnika Delo na Telekomu Planetu odpisali. Tako naj bi prodaja Telekom pravzaprav stala okrog 25 milijonov. Odnos Telekoma kot državnega podjetja do Planeta kot podjetja, ki proizvaja medijske vsebine, kot vidimo, sploh ni tako hvaležen, kot bi se lahko zdelo na prvi pogled.
V televizijske vode se je Telekom spustil leta 2012 v času druge vlade Janeza Janše. Takrat je bilo ustanovljeno podjetje TSmedia, kjer je imel Telekom 49-odstotni lastniški delež, 51 odstotkov družbe pa je bilo v lasti grškega podjetja Antenna. Direktor TSmedia je postal Rudolf Skobe, ki je, še preden je Planet TV sploh začel oddajati televizijski program, postal direktor Telekoma, z vrha tega pa se je poslovil aprila lani. V TSmedia se je zaposlilo kar nekaj kadra, za katere je veljalo, da so v milosti stranke SDS. Med njimi sta bila nekdanja piarovka SDS Alenka Paulin in nekdanji direktor Radia Slovenija Vinko Vasle. Prvi urednik informativnega programa je bil Rajko Gerič. Še vedno veljavni Zakon o medijih sicer prepoveduje, da bi telekomunikacijska podjetja imela v lasti medije in s tem izkoriščala svoj monopolni položaj. Na ministrstvu za kulturo so takrat ugotovili, da težav z monopolom ni, saj sta Telekom in TSmedia dve različni in ločeni družbi. TSmedia je bila hkrati lastnica tudi spletnega portala Siol.net, ki ga je Telekom ustanovil leta 1996 in je v Telekomovi lasti tudi po prodaji Planet TV.
Planet TV se je že takrat rodil v zelo zasičen televizijski trg v Sloveniji in ni bilo veliko presenečenje, ko je bilanca izkazovala rdeče številke. Grki so kmalu izgubili zanimanje za slovenske televizije in leta 2016 je Telekom ob dokapitalizaciji, ki je bila potebna zaradi izgub Planet TV, prevzel 66-odstotni lastniški delež. Takratne vlade kot njene predhodnice združevanje medijskega podjetja pod lastništvom telekomunikacijskega operaterja tudi po tem, ko je Telekom postal večinski lastnik TSmedia, ni motilo.
Grki so se nato želeli povsem umakniti iz TSmedia. Na njihovo srečo so lahko uveljavljali prodajno opcijo. Sledil je spor s Telekomom, saj se obe podjetji nista mogli dogovoriti glede tega, koliko je vreden Planet TV, od česar je bilo odvisna vsota, ki naj bi jo Telekom plačal za preostali tretjinski delež. Arbitražno sodišče v Švici je lani novembra ugodilo grški Atenna TV SL in družbo, ki nikoli ni ustvarila nobenega dobička, ocenilo na 88 milijonov evrov, Telekom pa je moral za grški delež plačati 17,6 milijona evrov, poleg tega pa še zamudne obresti in stroške postopka. Račun za Telekom je zato znašal 23 milijonov evrov. Ob tem je imelo TSmedia 12 milijonov evrov negativnega kapitala.
To je le del zgodbe Planet TV, ki je bil vedno zaznamovan kot političen projekt. Več Kučić.
Napovedi o “orbanizaciji” Planeta tako morda sploh niso točne. Možnih scenarijev je več.
Kako bi na mediju, kjer se vsebine že sedaj ustvarja v prekarnih pogojih in katerega program je že do sedaj temeljil na infotainmentu, novinarske standarde dodatno nižali?
Dodaj komentar
Komentiraj