Ameriška nacionalna varnostna agencija NSA je bila pretekli teden ujeta s prsti v marmeladi, saj je z dovoljenjem ameriškega sodišča -izdanim dne 25. aprila- zbirala prometne podatke telefonskih pogovorov enega največjih ameriških telekomunikacijskih podjetij Verizon. Plaz razkritij konec minulega tedna pa je s seboj ponesel tudi določene tajne projekte omenjene obveščevalne službe. Javnost je tako izvedela za program PRISM, ki ni nič manj kot poskus celovitega nadzora nad omrežnimi komunikacijami na globalni ravni.

Ponudniki spletnih storitev, ki jih uporabljajo tudi državljani Slovenije, so agenciji že od leta 2007 naprej omogočali dostop do zasebnih računov pri podjetjih Apple, Google, Facebook in ostalih ameriških spletnih gigantih. To potrjujejo dokumenti, ki jih je pridobil britanski časnik Guardiana in so očitno namenjeni za izobraževanje PRISMOvih operativcev. Izpovedujejo pa tudi kapacitete za sledenje spletnim pogovorom, zgodovini brskanja po vsemrežju in prenosom datotek. Pri tem je program PRISM podatke pobiral neposredno na strežnikih ponudnikov the storitev.

Te navedbe so že demantirali pri Googlu, ki pravi, da globoko spoštuje pravico do zasebnosti svojih uporabnikov in da nobeni vladi ne omogoča tako imenovanega zadnjega vhoda. Izjava neha držati vodo, takoj ko preberemo omenjeno dokumentacijo, po kateri se je leta 2007 programu PRISM pridružil Microsoft, naslednje leto je sledil Yahoo, leto zatem še Google in Facebook, nato pa so se zvrstili še Youtube, Skype in Apple, če naštejemo le nekaj podjetij, ki jih redno uporabljajo tudi državljani Slovenije.

Da pa program PRISM ni edini kos opreme v arzenalu ameriških obveščevalcev pa razkrivajo nadaljnji dokumenti pridobljeni s strani britanskega Guardiana. Američani so namreč razvili orodje imenovano Boundless Informant, ki je namenjeno klasifikaciji in vizualizaciji podatkov pridobljenih s pomočjo data-mininga. Ti surovi podatki so analizirani v oblaku in klasificirani glede na njihovo poreklo. Operativcem pa omogočajo vpogled in nadaljnje sledenje IP naslovu s katerega so prišli. S strokovnim izrazom: omogočajo nič manj kot back-tracking posameznika – torej forenzično analizo, ki je sposobna vzpostaviti celotno zgodovino našega brskanja po internetu.

V marčevskem zaslišanju pred kongresno komisijo je direktor protiobveščevalne agencije NSA, general Keith Alexander, na vprašanje ali njegova agencija razpolaga s tehnološkimi kapacitetami identificirati državljana, na podlagi vsebine njegove elektronske pošte, odgovoril naslednje: “V to nimamo tehničnega vpogleda, z drugimi besedami, do informacij lahko dostopamo s sodnimi nalogi ali območnimi zbiranji podatkov. Za dostop do takšnih informacij sicer nismo avtorizirani mimo sodnih pooblastil.”

Prej navedena razkritja pa so sprožila precej dvomov o verodostojnosti navedene izjave. NSA kljub temu vztraja pri svojem in demantira trditve zagovornikov zasebnosti in časnika Guardian kot vzete izven konteksta in precenjujoče do kapacitet tehnologije s katero razpolaga agencija.

Vse kaže, da sistematično zbiranje podatkov ni le potuhnjen pojav ampak postaja povsem očiten fenomen. Zato smo poklicali pisarno informacijske pooblaščenje in govorili z njeno namestnico Rosano Lamut Sterle. Vprašali smo jo, v kateri pravni red so vpeta tehnološka podjetja, ki jih vsakodnevno uporabljamo tudi evropski državljani:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Iz te pravne vpetosti jasno sledi, da podjetja za svoje ravnanje ne odgovarjajo evropski, temveč predvsem ameriški zakonodaji. Strletova nadaljuje:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Globalnost interneta in posledične težave s pravnim redom, v katerem se ta giblje, skrbi tudi Mateja Breznika iz slovenskega inštituta Si-Cert. Spregovoril je o tehničnih lastnostih potovanja informacij po medmrežju:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Breznika smo nadalje vprašali v kakšni meri se odrekamo z evropskim pravnim redom zagotovljeni zasebnosti, če uporabljamo spletne storitve podjetij, ki so registrirana v Ameriki ali se njihovi strežniki tam fizično nahajajo:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Oddajo zaključujemo z izjavo namestnice informacijske pooblaščenke Rosano Lemut Strle:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.