Živimo v času, ko se zapirajo Ministrstva za kulturo, ko se zapirajo razni javni zavodi. V času, ko Republika Slovenija prejema pomoč Evropske unije v obliki hrane. V času, ko so dijaki brez subvencioniranih toplih obrokov in štipendij. Dobro, naj bo saj je vendar čas gospodarsko-finančne krize. Če bomo danes stisnili zobe bo jutri boljše, je logika, ki jo promovira evropska gospodarska politika. Toda, ko pogledamo celotno sliko se zdi, da nekaj enostavno ne ustreza. Če vzamemo za sliko Evropsko unijo in v njej na eni strani ni dovolj denarja za topel dijaški obrok, na drugi pa ga je dovolj, da dobijo ljudje, ki malo boljše igrajo nogomet po milijon evrov plače na mesec nekaj ni v redu. Celotno sliko so nam še bolj izostrili v angleški nevladni organizaciji z imenom Tax Justice Network. Izdali so namreč poročilo v katerem so na podlagi obširne študije objavili podatke, da najbogatejši ljudje na svetu v davčnih oazah, kot so Kajmanski otoki in podobnih idiličnih krajih, skrivajo okoli 20 tisoč milijard neobdavčenih evrov. Samo za širši kontekst, po podatkih Guardiana objavljenih maja letos so bile evropske države skupno zadolžene za okoli 10,5 tisoč milijard evrov.

Govorili smo z direkrtorjem nevladne organizacije Tax justice network, Johnom Christiansnom in profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Bogomir Kovačem.

Offsajd je pripravil Marko Kraševec.