Osvoboditev sovražnega govora
Državno tožilstvo je opustilo obtožnico zoper generalnega tajnika Slovenske škofovske konference Tadeja Strehovca in Zavod za kulturo življenja, zaradi česar je ljubljansko sodišče izdalo zavrnilno sodbo. Obtožnico o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti je tožilstvo umaknilo zaradi pomanjkanja dokazov o avtorstvu članka iz februarja 2016 z naslovom “Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov!”, ki mu tožilci očitajo širjenje sovražnega govora. Računalniški izvedenec Miran Ulbin namreč ni mogel ugotoviti, kdo je avtor članka na portalu 24kul.si, katerega lastnik je prav Tadej Strehovec.
Na sojenju je Strehovec zanikal funkcijo odgovornega urednika in s tem pravno odgovornost za morebitne posledice objavljenega članka, pod katerega se je podpisal anonimnež s psevdonimom Tine Belin. V današnjem OFFsajdu tako o zakonski definiciji sovražnega govora, njeni nedoločnosti in morebitnemu precedensu tega sojenja.
Članek “Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov!” našteje vse posameznike in organizacije, ki so podpisali peticijo “Za zaščito ustavnih pravic žensk”. Slednja je bila podpisana kot odziv na Zavod Božji Otroci, katerega predstavniki pred ginekološko kliniko vsako leto molijo za prenehanje opravljanja splavov. V peticiji je 264 posameznikov in 13 nevladnih organizacij opozorilo, da Zavod Božji Otroci s protestiranjem ustvarja politični pritisk na zdravnike in ženske, ki vstopajo v kliniko, in pozvalo več pristojnih vladnih inštitucij k branjenju ustavne pravice o svobodi odločanja o rojstvu otrok. Članek na 24kul.si naštete podpisnike označi za “finančno privilegirani abortivni lobi”, jim v obtoževanju očita “širjenje nestrpnosti do nerojenih deklic in dečkov” in jim naprti krivdo za “končanje življenja 350.000 nerojenih žensk” in "izumiranje slovenskega naroda in kulture”. Petnajst posameznikov je zoper Strehovca zato vložilo obtožnico o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, v kateri so med drugim kot znak sovražnega govora navedli prejetje grozilnih pisem.
Eden izmed podpisnikov peticije “Za zaščito ustavnih pravic žensk” je tudi profesor filozofije Boris Vezjak. Kako on komentira opustitev obtožnice?
Vezjak navaja razloge, zaradi katerih se sovražni govor redko preganja.
Sodni primer se je zaradi nedoločenosti 297. člena ter pomanjkanja prakse pri preganjanju sovražnega govora tako osredotočal na ugotavljanje avtorstva spornega članka. 3. odstavek tega člena namreč poudarja, da se tedaj, ko se je sovražni govor širil po “sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh” kaznuje tudi odgovorni urednik, razen če ta ni mogel preprečiti objave prispevka. Zaradi anonimnosti avtorja članka je bil kot lastnik portala tako širjenja sovražnega govora obtožen Tadej Strehovec ter pravna oseba Zavod za kulturo življenja, ki jo zastopa Strehovec in ki upravlja spletni portal 24kul.si. Strehovec je sojenje označil za “montirani proces”, poskus omejevanja svobode izražanja za pravice otrok do življenja, med procesom pa ni razkril avtorja članka. Vezjak komentira težave tožilstva pri dokazovanju Strehovčeve odgovornosti in ravnanje Strehovca med sojenjem.
Po sojenju je Strehovčev odvetnik Urban Mate izjavil, da bi v postopku raje branil avtorja članka s psevdonimom Tine Belina, a se ta ni želel razkriti. Za pojasnilo, zakaj se anonimni Belina ne želi razkriti ali pa kako Strehovec kot lastnik portala vidi svojo funkcijo, nam do konca redakcije ni uspelo pridobiti izjav Strehovca ali odvetnika Mateja.
Vezjak izrazi obžalovanje, da za leto 2016 po računalniških podatkih ni šlo najti avtorja članka ter da je v takem primeru tožilstvo podalo obtožnico le na takšni osnovi.
Računalniški izvedenec je namreč ugotovil, da je v času objave članka lahko več ljudi z geslom dostopalo do spletne strani in tako ni mogoče računalniško ugotoviti avtorja članka.
Vezjak svari pred morebitnim slabim precedensom, ki ga takšna razsodba lahko sproži.
izjava
Vezjak komentira delovanje pravosodnega ministrstva.
Obravnavo prihodnjih primerov pa bi predvsem olajšala konkretizacija 279. člena.
1. odstavek 297. člena, ki ureja področje sovražnega govora, se glasi, citiramo:
“Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.” Konec citata.
Za zaključek Vezjak predlaga spremembo oziroma konkretizacijo člena.
Dodaj komentar
Komentiraj