Prehranska ali ekonomska varnost
Vesel dan republike, tovarišice in tovariši! Neslavno oznanjamo, da je prejšnji teden Evropski parlament zavrnil Uredbo za trajnostno uporabo pesticidov. Proti uredbi je glasovalo 299 poslancev, za 207, 121 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Čeprav so bili evropski poslanci Zelenih ves čas strogi zagovorniki uredbe za zmanjšanje uporabe sintetičnih pesticidov v Uniji, je na koncu večina njihovih poslancev glasovala proti. Glavni nasprotniki uredbe so bili v parlamentu člani Evropske ljudske stranke, izven njega pa lobisti industrije pesticidov. Industrialci so med letoma 2020 in 2022 za sabotažo evropske okoljske zakonodaje porabili 40 milijonov evrov, so ugotovili pri bruseljski nevladni organizaciji Corporate Europe Observatory.
Zmanjševanje uporabe pesticidov je Evropska komisija predlagala v sklopu Evropskega zelenega dogovora leta 2020. Eden od ciljev množice strategij, ki sodijo v dogovor, je obnovitev degradiranih ekosistemov z zmanjšanjem porabe in škodljivosti pesticidov. Sintetični pesticidi so namreč najbolj razširjena vrsta pesticidov v Evropi. Komisija je s predlogom nove uredbe tako želela strožje regulirati uporabo pesticidov s škodljivimi aktivnimi snovmi in spodbuditi prehod na bolj trajnostne alternative. S prvotnim predlogom je Komisija začrtala ambiciozne cilje, kot je zakonsko obvezujoče 50-odstotno zmanjšanje uporabe pesticidov na evropski in državni ravni do leta 2030. Poleg tega bi po prvotnem predlogu uporabo pesticidov na ranljivih območjih, torej v urbanem okolju in na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000, popolnoma prepovedali.
V končnem predlogu uredbe, o katerem so glasovali pretekli teden, so cilji in smernice zvodeneli. Ukrepi po predlogu, ki so ga evroposlanci zavrnili, ne bi bili zakonsko obvezujoči, za zmanjšanje uporabe pesticidov bi se zanašali predvsem na ozaveščanje in svetovanje. Med prvotnim predlogom Evropske komisije in končno različico, o kateri so glasovali, so torej velike razlike. Komisija je svoj predlog objavila julija lani, skoraj takoj pa je naletel na odpor desnih strank v Evropskem parlamentu, predvsem Evropske ljudske stranke, in gospodarstva. Politične poskuse obstrukcije uredbe povzame Nina Holland, raziskovalka in okoljska aktivistka pri Corporate Europe Observatory, organizaciji za nadzor nad lobiji.
Holland meni, da že prvotni predlog uredbe ni bil popoln. Predvsem to velja za področje merjenja uporabe pesticidov, za kar je komisija predlagala uvedbo posebnega indikatorja.
Boj proti trajnostni uporabi pesticidov se ni začel z aktualnim predlogom, temveč leta 2019, ko so v Evropski ljudski stranki dosegli izključitev bioloških pesticidov iz dovoljenih načinov uporabe kmetijskih subvencij Evropske unije. Holland pojasni, kaj so storili konservativni poslanci.
Večina Zelenih in socialdemokratov je na glasovanju o uredbi prejšnji teden glasovala proti, kar je v nasprotju s tem, da so predlog več mesecev podpirali. K temu so prispevali amandmaji predloga, s katerimi so ga oklestili podporniki kmetov v Evropski ljudski stranki. Holland podrobneje pojasni razloge, zaradi katerih so nekdanji podporniki uredbe nazadnje glasovali proti njej.
Po ugotovitvah Corporate Europe Observatory je proti uredbi lobiralo 28 lobističnih skupin iz evropskega prostora, med njimi na primer Copa-Cogeca, ki predstavlja največje evropske kmete. Holland predstavi, kako so lobisti moč znanosti zlorabili za zaviranje sprejetja predloga, kar je vodilo v njegovo zavrnitev.
Kdo so bili največji nasprotniki uredbe v evropskem farmacevtskem prostoru?
Med nasprotniki uredbe sogovornica posebej izpostavlja slovenskega evroposlanca iz vrst Slovenske ljudske stranke, Franca Bogoviča. Glede svojega nasprotovanja predlogu je bil po mnenju Holland še posebej glasen, ker ima v zadevi veliko koristi.
Svoje mnenje o uredbi predstavi Franc Bogovič sam.
Pove tudi, da se je srečal s predstavniki industrije pesticidov, a to na njegovo mnenje o uredbi ni vplivalo.
Kot pojasni Natasha Foote, okoljska novinarka na portalu Euractiv, so del industrije mobilizirali tudi podporniki uredbe.
Nasprotniki predloga imajo veliko argumentov za svoje nasprotovanje, med njimi predvsem izstopata prehranska varnost in vpliv vojne v Ukrajini na evropsko kmetijstvo.
Holland izpostavlja tudi medijsko kampanjo proti uredbi. Meni, da so z netransparentno sponzoriranimi objavami evropski mediji pri zavrnitvi predloga igrali precejšnjo vlogo.
Čeprav je bil predlog vsaj ob rojstvu relativno ambiciozen, Holland meni, da je še veliko področij, na katera pri pripravi predloga niso pomislili ali so bili preveč popustljivi.
Clara Bourgin, organizatorka kampanj na Friends of the Earth Europe, zvezi okoljskih organizacij Evrope, se strinja, da bi bil lahko predlog še veliko bolj ambiciozen.
Glede prepovedi uporabe pesticidov je torej Evropska unija spet na začetku. V imenu prehranske varnosti se oklepamo sintetičnih pesticidov. A kot pričajo že mnogi odpoklici živil zaradi prepovedanih pesticidov v zadnjih mesecih, tudi v Sloveniji, je ob njihovi uporabi hrana kvečjemu manj varna.
Vir slike: Pixabay
Dodaj komentar
Komentiraj