Resolucija o Srebrenici
Vsako leto okoli 11. julija, ko obeležujemo genocid v Srebrenici, se mednarodna skupnost z oglašajočo se vestjo v obliki cenenega obžalovanja zločina ali simbolične politične geste spomni največjega vojnega grozodejstva na področju bivše Jugoslavije in Evrope po 2. svetovni vojni*. To leto od srebreniškega genocida, v katerem so srbske sile pobile več kot 8.000 Bošnjakov, mineva 20 let, mednarodna skupnost pa je okroglo obletnico izkoristila za plasiranje posebne resolucije o Srebrenici na nivoju Združenih narodov, o kateri pred večernim glasovanjem razpravljajo predstavniki članic Varnostnega sveta.
Predlog resolucije, ki ga je ob pomoči Nizozemske in Združenih držav Amerike pri pripravi predlagala Velika Britanija in naj bi bil po navedbah srbskih medijev do danes že šestkrat spremenjena, vsebuje 13 točk. Ob tem, ko 11. julij razglaša svetovni dan spomina na bošnjaške žrtve v Srebrenici, omenja tudi žrtve spolnega nasilja, pri obsodbi genocida, ki je eksplicitno omenjen 11-krat, se nanaša na sodbo Haaškega sodišča za vojne zločine na področju bivše Jugoslavije iz leta 2007, ob tem pa ostro obsoja tudi zanikanje genocida v Srebrenici. Direktor Inštituta za pogrešane osebe Bosne in Hercegovine, Amor Mašović, predlog resolucije pozdravlja, a jo vidi predvsem kot simbolično politično dejanje.
Že ob najavi predloga resolucije o Srebrenici je ta sprožila številne, predvsem politične polemike. Tudi zato se britanski predlog ne more znebiti vtisa o spolitiziranosti, po drugi strani pa Aleksandar Popov iz Centra za regionalizem v Srbiji opozarja tudi, da je resolucijo treba gledati v okviru aktivnosti mednarodne politike pri urejanju razmer v Bosni in Hercegovini ter njene vključitve v Evropsko unijo.
Velik del omenjene spolitiziranosti gre pripisati na račun oblasti v Srbiji in bosanski entiteti Republiki Srbski, ki predloga resolucije ne sprejemajo, saj naj bi bila ta napisana v protisrbskem tonu. Pri tem pri glasovanju v Varnostnem svetu računa na veto zaveznice Rusije, ki sicer prav tak nasprotuje britanskemu predlogu*. Srbskih žrtev pred pokolom v Srebrenici se ne omenja, predlog se osredotoča samo na Srebrenico, - so med drugim argumenti, ki prihajajo od srbske vlade Aleksandra Vučića. Naj bolj srbske oblasti moti označba zločina v Srebrenici za genocid.
Čeprav je srbski politični vrh kakor tudi parlament v preteklosti že zmogel, kot smo slišali, priznati srebreniški zločin, pa se pri tem še naprej vztrajno izmika uporabi besede genocid. Po mnenju Popova je razlog temu iracionalen strah, da bi srbski narod s tem obveljal kot zgodovinsko zločinski.
V Srbiji se tako na uradni ravni govori le o tako imenovanem velikem zločinu. Eden od razlogov za to je, po mišljenju Dejanja Ilića, sodelavca portala Peščanik, neznanje.
Obstaja pa tudi drug razlog.
Zaradi njegove politične vloge v 90-ih jih mnogo meni, da bi Vučić prav z obiskom in poklonitvijo žrtvam v Srebrenici pokazal iskrenost drugačne politike, o kateri, tudi na tem področju, sicer tako rad govori. Aleksandar Popov.
Kot visok srbski predstavnik je Srebrenico in komemoracijo leta 2010 2005 prvič že obiskal takratni srbski predsednik Boris Tadić. No, Vučiću naš sogovornik Dejan Ilič podobnega dejanja ne priporoča.
S svojo neiskreno držo bi srbski premier utegnil prizadeti tudi svojce žrtev srebreniškega genocida, še posebno njihove matere in žene. V Združenju matere enklave Srebrenice in Žepe ob tem, ko pozdravljajo predlog resolucije, opominjajo na njegovo ignoranco s strani srbski oblasti. Dobra Zumra Šehomerović.
izjava
Resolucija pa naj bi, ob osredotočenosti na srebreniški genocid, imela tudi vlogo preprečevanja podobnih zločinov v prihodnosti. Pretekle izkušnje ob podobnih nezavezujočih političnih obljubah učijo, najmanj skepse, Dejan Ilić, ki je podrobno proučil besedilo predloga resolucije, pa je mnenja, da ta vsebuje mehanizme, ki bi ob priznavanju napak in odgovornosti mednarodne skupnosti v preteklih primerih, kot sta denimo prav srebreniški in ruandski, ki se je zgodili samo leto prej*, lahko v prihodnje prinesle drugačno ukrepanje.
Med skeptiki, da bo resolucija preprečila podobne genocide v prihodnje, je tudi Amor Mašović z Inštituta za izginule osebe BiH. Po njegovem mnenju lahko preventivno deluje le uspešen sodni pregon zločinov in zločincev.
Morda je vera Dejana Ilića v moč predlagane resolucije res naivna in je predlog hrkati neresen in naiven politični poskus, a kot dodaja za konec današnjega Offsajda sam...
izjava
*dodano in popravljeno.
Dodaj komentar
Komentiraj