Po petih letih pogajanj, preiskovanj in poskusov doseganja sporazumne rešitve je odnos med Evropsko komisijo in ameriškim podjetjem Google dosegel nov mejnik. Očitki proti Googlu, ki naj bi zlorabljal svoj skoraj monopolni položaj na evropskem trgu, bodo prerasli v pravni postopek. Evropska komisarka za konkurenco Margarethe Vesteger je namreč napovedala vložitev obtožbe zaradi dveh Googlovih spornih praks.

Prva zadeva Googlove razvrstitve iskalnih rezultatov, ki naj bi domnevno dajali sistematično prednost Googlovim storitvam. Pojasni Pablo Ibanjez Colomo iz London School of Economics:

Izjava

Druga preiskava domnevno spornega Googlovega ravnanja se nanaša na način, kako Google uporablja platformo Android. Pojasni Lenart Kučič, poznavalec področja informacijskih tehnologij:

Izjava

Google se je sicer leta 2011 zaradi identičnih kršitev zagovarjal pred ameriškim kongresom. Zaradi nacionalnih simpatij se je takrat njegova obramba izkazala za uspešno, kakor nam pove Kučić:

Izjava

Evropska komisija po pričakovanjih do Googla tako ne bo milostna. Kakšne so torej možne posledice za Google, če tožba uspe? Iz podobnih primerov poznamo različne razplete. Ena možnost je denarna kazen, ki sicer lahko doseže vrednosti več sto milijonov evrov, a dopusti Googlu, da nadaljuje s svojimi spornimi praksami, če presodi, da se mu kljub možnosti nadaljnjih kazni to splača. Druga možnost je prisila, da spremeni način delovanja, če želi ohraniti prisotnost na evropskem trgu. Colomo pravi, da so odprte vse možnosti:

Izjava

Možen razplet je še vedno tudi izvensodna poravnava. Obe strani sta v zadnjih petih letih skušali doseči tak razplet kar trikrat, a brez uspeha. Februarja prejšnjega leta se je na primer Google zavezal, da bo v svojih rezultatih iskanja storitve konkurenčnih podjetij obravnaval enakovredno lastnim, a so se jeseni Googlovi tekmeci ponovno pritožili, da Google teh obvez ne izpolnjuje.

Z uvedbo sodnega postopka bo Googlu onemogočeno izigravanje Evropske komisije. Pojavlja pa se vprašanje, kakšen cilj slednja z vložitvijo obtožbe zasleduje. Evropa namreč nima nobenega podjetja, primerljivega z Googlom, ki bi ga s takšno potezo ščitila. Colomo predstavi en vidik:

Izjava

V zadnjem času smo bili priča več primerom omejevanja konkurence z namenom uresničitve geoekonomskih ciljev posameznih držav oziroma njih blokov, od odločitve naftnega kartela OPEC, da pusti ceno nafte padati, pa vse do uporabe konkurenčnih pravil za zaustavitev ruskega projekta Južni tok. Na severnoatlantski relaciji pa smo pred enim mesecem opazovali stresne teste bank v Združenih državah amerike, ki so jih prestale vse banke, razen dveh evropskih: Deutsche Bank in Santander. Splošno znano je, da stresni testi niso objektivni in da je uspeh posameznih institucij lahko določen vnaprej z zastavljenimi pogoji.

Nekateri zato poudarjajo, da smo priča zaostrovanju gospodarske vojne med svetovnimi centri, v kateri države in bloki držav posegajo po vedno ostrejših metodah za ščitenje interesov domačega kapitala. V to dogajanje sledeč takšni razlagi spadajo tudi najnovejši dogodki v primeru Google v Evropi. 

OFFsajd sva pripravila Zwitter in vajenka Maruša.