Vodja libanonskega sunitskega gibanja 14. marec Saad Hariri je kot kandidata za predsedniško mesto države podprl Michela Aouna, ki sicer pripada krščanskemu političnemu bloku. Delitev formalno političnih mest glede na veroizpoved je v Libanonu prisotna že od osamosvojitve leta 1943. Sledeč verski delitvi pripada predsedniško mesto krščanski ločini Maronitov, položaj predsednika parlamenta zaseda Šiit, mesto premierja pa pripada Sunitom. Aoun je podporo za zasedbo premierskega mesta dobil tudi s strani Haririjeve političnega nasprotnika - gibanja Hezbolah. Slednji je tudi sicer že dolgotrajni podpornik Michela Aouna.

Splošne volitve naj bi se zgodile že leta 2014, vendar zaradi spora okoli tega, kdo naj bi zasedel funkcijo predsednika, do njih ni prišlo. Po mnenju Omri Nrija z Univerze v Tel Avivu je poleg notranje političnih dejavnikov in osebnih interesov Haririja razlog za podporo Aouna tudi pritisk Francije.

Izjava

Libanonska politika je sicer razdeljena na dva bloka. Na eni strani je blok, imenovan 8. marec, ki ga sestavljajo Šiiti in del maronitskih kritjanov. Njim nasprotujoči blok 14. marca pa sestavljajo preostali del Maronitov in Suniti, med katerimi je tudi Hariri. Četudi delitev temelji na veroizpovedi, pa je os ločitve med blokoma odnos do Sirije.

Ob Haririjevi podpori Aouna so nekateri člani njegovega bloka izrazili nestrinjanje, nevarnost za Haririjevo oblast pa po mnenju sogovornika predstavlja tudi Ashraf Rifi, nekdanji direktor Libanonskih varnostnih sil ter nekdanji minister za pravosodje. O osi delitve in možnostih razkola med Suniti, Omri Nri:

Izjava

Hariri je pred podporo Aounu podprl že dva kandidata. Eden od teh je bil Sulejman Frangieh.

Izjava

Pred Frangiehom pa je Hariri podporo za mesto predsednika  namenil Samirju Geageaju, predsedniku krščanske politične stranke Libanonske sile. Njegov odnos s prej omenjenemi političnimi nasprotniki je še eden v vrsti primerov osebne prepletenosti političnih akterjev.

Izjava

Vpletenost Sirije v Libanonu sicer sega v začetek 20. stoletja, po libanonski državljanski vojni, ki se je končala leta 1990, pa je močno zaznamovala notranjo politiko države. To je le še poglobilo nasprotja med Suniti in Šiiti, ki jim gre slediti v 80ta.

Izjava

Notranjepolitična nasprotja glede sirske vloge v Libanonu so sicer odjeknila leta 2005 z umorom Rafika Haririja. Precejšen del prebivalstva je zanj krivil Sirijo, med preiskavo Združenih narodov pa je poglavitni osumljenec za dejanje v očeh dela Libanoncev postalo gibanje Hezbolah. O nedavnih nasprotovanjih, Omri:

Izjava

Nedavni protesti, ki so se artikulirali okoli neurejenosti komunalnega odstranjevanja odpadkov, pa so privedli tudi do vznika političnih strank, ki nasprotujejo političnim delitvam glede na veroizpoved. Ena izmed teh je Beirut Madinati, ki je na lokalnih volitvah v Bejrutu dosegla zavidljiv uspeh. S pomenom tega gibanja za Libanon današnji offsajd zaključi Omri:

Izjava