Tri od pet miliona
V Srbiji še vedno odmeva eskalacija večmesečnih protivladnih protestov preteklo soboto, ko je množica demonstrantov vdrla v stavbo Radiotelevizije Srbija, krajše RTS. Med protestniki v RTS-u so bili tudi neuradni vodje demonstracij, najglasnejši med njimi pa je bil predsednik nacionalistične opozicijske stranke Dveri Boško Obradović. Od znanih političnih obrazov je bilo videti še nekdanjega župana Beograda Dragana Đilasa in kandidata na prejšnjih predsedniških volitvah Vuka Jeremića.
Beograjski protestniki, zbrani pod heštegom 1 od 5 miliona so vdrli v stavbo v času oddajanja dnevnika in zahtevali srečanje z uredniki. Izbira medija ni naključna - v očeh mnogih iz opozicije je javna radiotelevizija kriva provladnega poročanja. Tudi o spopadih med protestniki in policijo na lastnih hodnikih radiotelevizija o tem ni neposredno poročala.
Dan po incidentu na javni radioteleviziji se je o tem izrekel tudi predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić, ki je glavna tarča opozicije - bolj kot za protivladne gre za protivučićevske proteste. Nekdanji radikalec, danes pa prerojeni proevropski Vučić je na novinarski konferenci vodilna obraza protestov - Obradovića in Đilasa - označil za fašista oziroma tajkuna. Vučić pravi, da je opozicija storila napako, ko se je lotila RTS. Kljub temu pravi, da razmišlja o morebitni oprostitvi sodelujočih v nemirih.
Vučić in njegova Srbska napredna stranka, krajše SNS, je na oblasti zadnjih pet sedem let. Sprva kot premier, nato pa kot predsednik uzurpira moč, kar se najbolje demonstrira v odsotnosti premierke Ane Brnabić v javnem prostoru, kljub temu da ima Vučićeva izbranka za pozicijo predsednice vlade teoretično mnogo več pooblastil kot Vučić sam.
Protesti proti predsedniku Vućiću so se začeli novembra lani po napadu na Borko Stefanovića, predsednika Levice. Več o razvoju protestov pove novinar časopisa Vreme Miloš Vasić:
Gonilna sila za protesti proti Vućiću je sicer splošno nezadovoljstvo in naveličanost dela prebivalcev z oblastjo. Govori Srđan Bogosavljević, upokojeni profesor na beograjski statistični fakulteti:
Čeprav so se protesti začeli razmeroma samoodsebno, skušajo na čelo protestnega gibanja stopiti nekateri voditelji doslej nemočnih opozicijskih strank. Protestniki na ulicah so do tega sicer zadržani …
Opozicija, združena pod imenom Savez za Srbiju, torej Zveza za Srbijo, je sicer zelo neenotna in ideološko heterogena. Združuje jih predvsem opozicija proti Vućiću. Sestavo opozicije, ki se je vključila v proteste, razlaga Bogosavljević:
Ena največjih tarč protestnikov je nacionalna televizija RTS. Poleg nje opozicija vse glasneje govori tudi proti preostalim, vladi naklonjenim medijem, v prvi vrsti Pink TV. Televizijska hiša, slovenskim gledalcem znana predvsem po glasbeni ponudbi, redno dobiva državna sredstva v javnih razpisih, v zameno pa odkrito podpira vladajočo SNS. Razloge za to, zakaj je toliko nezadovoljstva usmerjenega proti RTS in drugim popularnim televizijskim in tiskanim medijem, pojasnjuje Vasić:
V ponedeljek je prišlo tudi do protesta dijakov Filološke gimnazije v Beogradu, ki so zahtevali izpustitev enega izmed svojih sošolcev Pavla Cvejića, ki je bil aretiran pri pohodu protestnikov po javni televiziji. Vasić meni, da ta protest najverjetneje ne bo postal pomembnejši faktor v protestih …
Oba sogovornika menita, da protesti ne predstavljajo resne grožnje oblasti Aleksandra Vućića. S primerjavo s protesti proti jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću leta 2000 OFFsajd zaključuje Vasić:
Velja opomniti, da so se prvi veliki protesti proti vladavini Miloševića sprožili že leta 1996, štiri leta pred dokončnim padcem oblasti.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj