Zelo nevarna bolezen
Poslanke in poslanci državnega zbora so potrdili novelo zakona o nalezljivih boleznih. Osnovni namen novosprejete novele zakona je zlasti omejevanje vlade pri sprejemanju epidemioloških ukrepov, ki bi posegali v osnovne pravice državljanov. Predlog novele so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije že decembra lani, v zakonodajni postopek pa so ga koalicijski poslanci vložili pred dobrima dvema tednoma. Do sedaj veljavni zakon je star že skoraj trideset let, spremembe pa se nanašajo zlasti na 39. člen zakona. Člen je v celoti spremenjen, dodana pa sta tudi člena 39a in 39b. Poleg tega je deloma spremenjen tudi 57. člen – v delu, v katerem se nanaša na 39. člen. Ustavno sodišče je namreč že lanskega maja razsodilo, da deli člena niso v skladu z ustavo. Pereči člen bi morali odpraviti oziroma spremeniti že avgusta lani, a vladanje po zakonu tedaj ni bilo v interesu vlade Janeza Janše.
Več o razlikah med predlogom Pravne mreže in potrjenim zakonom pojasni Katarina Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.
Sprejeti predlog novele zakona o nalezljivih boleznih vključuje tri pomembnejše novosti glede na predhodno veljavni zakon. Prvič, sestava strokovne posvetovalne skupine bo formalizirana. Vodil jo bo predstavnik epidemiološke stroke, ki bo sodeloval s predstavniki imunološke, sociološke, psihološke in pravne stroke, del ekipe pa bo tudi strokovnjak za nalezljive bolezni. Druga novost, ki jo prinaša novela, je stopnjevanje ukrepov. Nazadnje predlog uvaja tudi institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov. Natančneje novosti, ki jih prinaša zakon, pojasnjuje sogovorka.
Bistvo sprememb je, da bo sprejemanje ukrepov za zajezitev epidemije potekalo postopno, v nekakšnih sklopih. Ureditve bodo odvisne od epidemiološke slike in se bodo stopnjevale skladno z njo. Vlada po zakonu denimo ne bo smela omejiti pravice do javnega zborovanja, če ni pred tem sprejela že drugih ukrepov, denimo zaprla nakupovalnih centrov, torej drugače, kakor je to počela prejšnja vlada.
Novela zakona uvaja tudi tako imenovani parlamentarni nadzor vladnih ukrepov. Državni zbor se bo najprej seznanil z ukrepi, ki jih predlaga vlada. O podaljševanju ukrepov nad 30, 60 oziroma 90 dni pa bo tudi glasoval. Zakaj je uvedba takšnega nadzora potrebna, pojasnjuje sogovorka.
Sprejeti predlog zakona o nalezljivih boleznih ne prinaša drastičnih sprememb za posameznika, ampak omejuje zlasti samovoljo vlade, poudarja Janja Sluga iz Gibanja Svoboda.
Po mnenju Sluge amandmaji, ki jih je predlagala koalicija, bistveno ne posegajo v nobeno rešitev Pravne mreže.
Kljub temu da so zakon v zakonodajni postopek vložili koalicijski poslanci, pa novela zakona ni prejela podpore vseh predstavnikov koalicije. Predloga zakona namreč niso podpisali poslanki Socialnih demokratov Meira Hot in Bojana Muršič ter poslanec Damijan Zrim. Zakaj, odgovarja Zrim.
Nasprotniki epidemioloških ukrepov so poudarili, da je novela zakona nekoliko drugačen zapis istih posegov v svobodo posameznika, s katerimi smo živeli v obdobju med letoma 2020 in 2022. A zakon določa prav to, na podlagi katerih pogojev lahko vlada upravičeno posega v svobodo posameznika. Če sta nasprotnike vladnih ukrepov pod prejšnjo vlado združevala prav arbitrarnost in rokohitrstvo sprejemanja odlokov, bo isto arbitrarnost nove vlade novi zakon vsaj delno omejeval.
Dodaj komentar
Komentiraj