Prejšnji mesec so Združene države Amerike slavile 50. obletnico pohoda za volilne pravice Afroameričanov v Selmi in temu sledečega zakona o izenačitvi volilne pravice, katerega obletnica sicer še prihaja. Ob teh dogodkih pa vsesplošno prisotno onaniranje o linearnem demokratičnem napredku preči dejstvo, da znotraj njega ostajajo specifična ameriška območja, ki nimajo volilnih pravic, kljub temu da so tamkajšnji prebivalci državljani ZDA. Ta so ena izmed 16-ih še vedno obstoječih kolonij, med njih pa sodijo Portoriko, Deviški otoki, Severni marianski otoki ter Guam, otok v Zahodnem Tihem oceanu. Poleg onemogočanja volilne pravice pri predsedniških volitvah pa imajo predstavniki omenjenih območij, vključno z Ameriško Samoo in zveznega okrožja Kolumbije, bistveno omejeno tudi glasovalno pravico v ameriškem kongresu. O tem kako tovrstna ureditev že dolga leta služi ameriškim vojaškim apetitom, učinkov militarizacije na Guam in možnem dojemanju odnosa med dotičnih območij ter ZDA kot stanje izjeme smo se pogovarjali s Tiaro Na’puti, pripadnico diaspore guamskega domorodnega ljudstva Chamorro in asistentko na Western Kentucky University, Michaelom Bevacquom iz Univerze v Guamu in Ronni Alexander iz Univerze v Kobeju.