Dobrodošli v zadnji, tretji epizodi revizije revizije ŠOU. 18. decembra 2023 je računsko sodišče izdalo revizijsko poročilo z naslovom Učinkovitost poslovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani pri zastopanju interesov in pravic študentov. V preteklih dveh oddajah smo že predstavili večji del ključnih ugotovitev računskega sodišča. Zadnjo epizodo revizije začenjamo s predstavitvijo primera, ki ga je računsko sodišče v obravnavo predalo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu policije in Finančni upravi Republike Slovenije. 

KDO IMA KORIST OD PLAČLJIVIH ŠTUDENTSKIH DEJAVNOSTI?

ŠOU za študente organizira razne prostočasne in izobraževalne dejavnosti, kot so ekskurzije v evropska glavna mesta, delavnice in izobraževanja. Te so v nekaterih primerih za študente delno plačljive, delno pa jih subvencionira ŠOU. Računsko sodišče je ugotovilo, da ŠOU prispevkov študentov ni beležila v poslovnih knjigah med svojimi prihodki, prav tako jih ni načrtovala v finančnih načrtih. Na ŠOU so v svoj zagovor računskemu sodišču pojasnili, da računov za stroške tistih delov aktivnosti, ki se financirajo iz prispevkov študentov, niso prejeli. Študenti naj bi doplačilo izvedli neposredno izvajalcu. 

Navedbe ŠOU je računsko sodišče preverilo pri izvajalcih. Ti so trdili nasprotno. Račune naj bi izstavili ŠOU, in ne študentom. Z Zavoda ŠOLT so računskemu sodišču pojasnili, da so bili samo izvajalec izobraževanja, ne organizator izvedbe. Tako so po izvedbi tečaja račun izdali ŠOU. Tudi družba EPRA d. o. o. je glede izvedbe predbožičnega izleta v Zagreb zapisala, da so račun izdali ŠOU, in ne udeležencem izleta. Prav tako sta odgovorili turistična agencija TraveLover glede organiziranega izleta na slovensko Obalo in agencija Kompas. Odgovora o načinu financiranja izobraževanj pa računsko sodišče ni prejelo od študentskega društva Strojnik.si. 

Društvo Strojnik.si deluje na Fakulteti za strojništvo v okviru društva Povezani. Za študente je v revidiranem obdobju izvedlo plačljivi izobraževanji 3D-modeliranja in navtični tečaj. Zanimivo pa je, da izdajatelj računov za izobraževanja sploh ni bilo društvo Strojnik.si, ampak društvi z drugih fakultet, ki delujeta v okviru Povezanih. Prvo je društvo Fakultete za zdravstvene vede Utrip, ki ga vodi vidni član Povezanih Rok Petrič, generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije, drugo pa društvo Fakultete za pomorstvo in promet Konferenca, ki ga je ustanovil prijatelj Povezanih, Žan Krizmanič. Krizmanič je med drugim delal kot promotor na agenciji Kompas Young, skupaj z bivšim poslancem Markom Anderličem, direktorjem že omenjenega podjetja TraveLover, ki organizira ekskurzije za ŠOU. Društvi Konferenca in Utrip sta registrirani na istem naslovu. 

Računsko sodišče, ki je ostalo brez odgovora o financiranju dogodkov, ki so jih prek različnih društev organizirali Povezani, zaključi, da bi vsaj v primerih, ko so bili organizatorji študentska društva, morala ŠOU z njimi skleniti pogodbe o sofinanciranju projektov in sofinanciranja predvideti v finančnem načrtu. Tega pa ni storila. Zadevo so tako predali policiji in finančni upravi. 

V reviziji prav tako niso mogli ugotoviti, kakšni so bili skupni stroški aktivnosti, kolikšen delež stroškov je sofinancirala ŠOU in koliko študentje. Prav tako nobena plačljiva aktivnost ni bila objavljena na uradni spletni strani ŠOU, le na Facebook straneh resorjev oziroma Študentskih organizacij visokošolskih zavodov, v nadaljevanju ŠOVZ, s čimer so po oceni revizorjev študentom onemogočili enako obravnavo – dejavnosti so videli le tisti, ki so strani poznali.

NAJVEČ DENARJA ZA SVOJE DELOVANJE

Nadaljujmo z vprašanjem, komu je ŠOU namenila največ študentskega denarja. Računsko sodišče je ugotovilo, da je največ denarja porabila za svoje delovanje, najmanj pa za izvajanje interesnih dejavnosti in projektov ŠOVZ. ŠOVZ-ji so organizatorji projektov na fakultetah članicah Univerze v Ljubljani ali pa te sofinancirajo in pomagajo izvajati obštudijske dejavnosti društvom. Med letoma 2020 in 2021 je ŠOU za svoje delovanje porabila skoraj milijon in pol oziroma okoli 45 odstotkov vsega denarja. Članom družine ŠOU, torej Zavodu Študentski Kampus, Radiu Študent, ŠOU Športu, Zavodu Kersnikova, Študentski svetovalnici in ŠOLT-u, je skupno zagotovila približno milijon dvesto tisoč evrov oziroma okoli 35 odstotkov proračuna v letih 2020 in 2021. Od tega je največ denarja prejel Zavod Študentski Kampus, okoli pol milijona letno. 

Najmanj denarja je ŠOU namenila izvajanju interesnih dejavnosti in projektom ŠOVZ, in sicer leta 2020 nekaj manj kot pol milijona ali 15 odstotkov proračuna, leta 2021 pa nekaj manj kot 700 tisoč evrov. Pri pregledu finančnega načrta je računsko sodišče zanimalo predvsem, kako so se načrtovala sredstva za postavko interesne dejavnosti, kjer so mišljeni predvsem odhodki za resorje in za ŠOVZ. ŠOU naj bi po oceni računskega sodišča prek projektov na teh postavkah najbolj neposredno uresničevala interese študentov.

V reviziji kot problematično izpostavljajo, da so se opisi postavk iz leta v leto v veliki meri ponavljali, sredstva pa so bila določena v različnih višinah. Iz opisa postavk tudi niso mogli ugotoviti, koliko denarja so namenili za izvedbo aktivnosti, koliko pa je porabila administracija. 

O visokih stroških administracije ŠOU, ki jo poleg tajnika študentskega zbora, pomočnikov predsednika, pomočnikov vodij resorjev sestavljajo še svetovalci predsedstva, smo v redakciji že poročali. Sicer za leti 2018 in 2019, ker smo za ti dve pridobili vpogled v pogodbi, ki ju je predsedstvo sklenilo s svetovalci. V notranjih aktih ŠOU ni konkretne opredelitve, kaj naj bi svetovalci delali, prav tako nam konkretnih pojasnil o delu svetovalcev na ŠOU niso podali. Kljub temu pa jim je ŠOU v teh letih mesečno izplačevala zneske v višini več kot 500 evrov. Eden od svetovalcev je bil tudi vidni član Povezanih, že omenjeni Rok Petrič, generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije. 

KOMU SO NAMENJENI PROJEKTI?

Računsko sodišče je med sabo primerjalo projekte ŠOVZ in projekte predsedstva in resorjev. Ugotovili so, da je ŠOU izvedla bistveno več projektov ŠOVZ kot projektov predsedstva, skupni porabljeni znesek za projekte ŠOVZ pa je bil bistveno manjši kot za projekte predsedstva. Prav tako so bili projekti ŠOVZ natančno načrtovani in so na podlagi podatkov o projektu lahko ocenili, ali ta prispeva k poslanstvu ŠOU, podrobnost načrtovanja projektov predsedstva pa je bila po besedah računskega sodišča manj natančna. Glavna razlika med projekti predsedstva in ŠOVZ je, da za slednje velja omejitev porabe denarja na višino, ki je določena na začetku projekta, s čimer je onemogočena čezmerna poraba denarja. Za projekte predsedstva torej to ne velja.  

Računsko sodišče je ugotovilo, da so člani predsedstva in resorjev, torej pet vodij resorjev iz kvote Povezani in Modri ter predsednik Klemen Petek, za svoje projekte porabili več denarja, kot so ga predvideli v proračunu. O namenu porabe denarja, ki presega načrtovano porabo s finančnim načrtom, tako ni odločal Študentski zbor. V zaključnih poročilih pa so bili pri posameznih projektih pogosto zabeleženi stroški aktivnosti, ki so se po vsebini nanašali na aktivnosti drugega projekta znotraj istega resorja ali na projekte drugega resorja. Podani so bili tudi stroški dela študentov, ki glede na vsebino zaključnih poročil v projektu sploh niso sodelovali.

FAVORIZIRANJE MODRIH IN POVEZANIH

Za izvajanje dogodkov in raznih storitev pa so imela določena društva pri ŠOU prednost. Računsko sodišče je ugotovilo, da ŠOU za izvedbo dogodkov in storitev favorizira društvi Povezani in Modro za študente, v nadaljevanju Modri, ki sta, kot že omenjeno, tudi koalicijski poslanski skupini v Študentskem zboru. ŠOU je v obdobju revizije pri društvu Povezani naročila za slabih 30 tisoč evrov, pri društvu Modro za študente pa za slabih tri tisoč evrov različnih storitev. 

O finančnih nakazilih ŠOU društvoma Povezani in Modri smo že poročali. Za potrebe oddaje smo se takrat na ŠOU večkrat obrnili z vprašanjem, katere storitve naj bi društvi izvajali za ŠOU, a informacij nismo dobili. Tudi z računskega sodišča so nam sporočili, da konkretne vsebine vseh storitev ne poznajo. Iz dokumentacije, ki so jo pregledali, pa je razvidno, da je ŠOU prek projektov ŠOVZ pri Povezanih in Modrih naročala izvedbe delavnic, piknika, nabavo promocijskega materiala in organizacijo različnih dogodkov. 

Primer storitve je nakup krofov za pustovanje po fakultetah oziroma nakup rož za osmi marec. Za nakup je ŠOU društvu Povezani nakazala nekaj več kot 1500 evrov. Drugi primer je izvedba tako imenovanega projekta »Nakup promocijskega materiala«. Projekt, ki je bil v praksi nič drugega kot nakup, je za Študentsko organizacijo zdravstvene fakultete izvedlo društvo Povezani in ŠOU zaračunalo 2400 evrov.

Nekatere delavnice, za katere je ŠOU nakazala denar društvoma Povezani in Modri, pa so se izvedle le za ožjo skupino udeležencev. Tako je denimo Študentska organizacija Naravoslovnotehniške fakultete za izvajanje treh projektov – z naslovi Izobraževanje o internih aktih, Promocija preko družbenih omrežij in Izobraževanje o retoriki in javnem nastopanju – plačala Modrim skupno 450 evrov. Vseh delavnic skupaj pa se je udeležilo le deset oseb.

Še en primer, ki ga izpostavi računsko sodišče, je piknik, ki so ga v društvu Povezani organizirali za omejen krog oseb iz svojega društva. Študentska organizacija Fakultete za upravo je za izvedbo projekta Piknik ekipe Ful Povezani plačala Društvu Povezani tisoč evrov. Že v obrazcu o odprtju projekta je bilo navedeno, da gre za druženje članov ekipe Društva Povezani, ki deluje na Fakulteti za upravo. V reviziji zapišejo, da vsi študenti fakultete o dogodku niso bili obveščeni prek uradnih komunikacijskih kanalov ŠOU in posledično niso imeli možnosti udeležbe na teh aktivnostih. 

Čeprav društvi delavnic in piknika nista izvedli tako, da bi omogočili sodelovanje vsem zainteresiranim študentom, je stroške izvedbe teh dogodkov poravnala ŠOU. Prav tako so ugotovili, da je ŠOU pri Društvu Povezani naročila in plačevala organizacijo več dogodkov, pod katero so se kot organizatorji in plačniki predstavljali Povezani. 

Nekoliko drugačen primer favoriziranja, ki ga je zaznalo računsko sodišče, je nizka najemnina za društvo Modri v prostorih, ki so v lasti ŠOU. ŠOU je društvu eno leto v najem oddajala 104 kvadratne metre poslovnih prostorov na Vojkovi cesti 63. Mesečna najemnina je bila 90 evrov oziroma 86 centov na kvadratni meter, za april 2020 pa so jo zaradi pandemije covida-19 znižali na 18 evrov. Najemnina je vključevala tudi večino stroškov obratovanja prostorov, vključno z internetom. 

ŠOU mora v 90 dneh po prejemu revizijskega poročila računskemu sodišču predložiti odzivno poročilo, torej najkasneje 17. marca letos. V njem mora predstaviti popravljalne ukrepe in dokazila o njihovi izvedbi. Računsko sodišče sicer vsa porevizijska poročila vroči državnemu zboru. Če ugotovijo hujše kršitve obveznosti dobrega poslovanja, pa zadevo nadalje obravnava komisija za nadzor javnih financ. Kot so nam odgovorili z računskega sodišča, lahko v primeru hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja podajo tudi poziv k razrešitvi odgovorne osebe, torej direktorja, vendar do objave porevizijskega poročila ne morejo podati konkretnejših odgovorov. 

Kot smo predstavili v današnji in preteklih dveh oddajah na to temo, je računsko sodišče v enem primeru ugotovljene nepravilnosti zadevo že odstopilo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu policije in Finančni upravi Republike Slovenije, v drugem primeru pa podalo predlog za uvedbo postopka o prekršku. Postopke bomo spremljali in o njih poročali v prihodnjih oddajah.

Kljub temu so v uradni izjavi ŠOU po objavi revizijskega poročila zapisali, da računsko sodišče pri revidiranju ni ugotovilo nepravilnosti ali nepreglednosti delovanja študentske organizacije. Spomnimo tudi, da si je direktor več mesecev izplačeval nezakonit dodatek za poslovno uspešnost. Glede na uradne izjave ŠOU se zdi, da večjih sprememb pri njenem delovanju ne bo, citiramo: »Naj poudarimo, da smo ponosni na kakovost, raznolikost, obseg in domet izvedenih projektov naše organizacije in bomo dobro delo nadaljevali.« 

Naslovna slika:direktor ŠOU Andrej Klasinc