Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, je v ponedeljek, 10. junija, za vrati, zaprtimi za snemalne naprave, sprejel, kako bo v prihodnjih dveh letih upravljal z malo manj kot 10 milijoni evrov študentskega denarja. V današnji oddaji bomo povzele dogajanje na 16. seji Študentskega zbora, ki je trajala več kot štiri ure. Na Študentski kampus je prišlo 58 zainteresiranih študentk in študentov, ki smo jih pred sejo vprašale, kaj od nje pričakujejo. 

Izjave udeleženk in udeležencev

Kot smo tega že navajeni, je zbrane na Kampusu pričakala varnostna služba BBR Security , ki je pregledovala torbe in osebne dokumente, znotraj pa je ob mizi z listom vodenja evidence obiskovalcev stal svetovalec predsedstva ŠOU Kristjan Briški. Temu je varnostnik na vhodu ob identifikaciji preko osebnega dokumenta govoril naša imena, da je lahko preveril, če se sklada z našim podpisom na evidenčni listi. Seja se je namesto v večji sobi spet odvila v podstrešnem prostoru, ki ni dovolj velik, da bi sprejel vse obiskovalce. Prostor je bil spet razdeljen z varnostnim trakom, zadnja tretjina pa je bila namenjena publiki, ki je bila večinoma primorana sedeti na tleh, saj so bili stoli na voljo primarno za poslance in predsedstvo. Opozicijski poslanec Domen Vrhovnik je predlagal premestitev seje v večji prostor, saj je bila prostorska situacija po njegovih besedah nespoštljiva do ljudi, da morajo zadaj sedeti kot, citiramo, »svinje v svinjaku«. Predsednik Študentskega zbora Matej Igličar je pojasnil, da je do spremembe lokacije seje prišlo, ker je v obilnem deževju na prejšnji seji večjo sobo namočilo. 

Seja je obsegala 11 točk dnevnega reda, čeprav je bilo v sklicu seje navedenih 9 točk. Na začetku seje je predsednik zbora povedal, da je prejel dva predloga, ki ju je na licu mesta umestil na dnevni red. Več pove opozicijski poslanec z Medicinske fakultete Tadej Rajgelj.

Izjava Tadeja Rajgla

Na seji se je sprejemalo rebalans proračuna za leto 2024 in finančna načrta za leti 2025 in 2026. Predsednik ŠOU Klemen Petek je povedal, da ni bilo vloženih nobenih amandmajev, s katerimi bi se predlagalo njihove spremembe, zato je poslance pozval, naj se o teh dokumentih ne dolgovezi in se jih sprejme. Poslanca opozicije Domen Vrhovnik s Filozofske in David Vidmar z Medicinske fakultete sta pojasnila, da za vložitev amandmajev niso imeli dovolj časa. Gradivo, ki je obsegalo več kot 400 strani, so poslanci prejeli šele en teden pred sejo, amandmaje pa bi morali vložiti najpozneje dva delovna dneva pred sejo, po tolmačenju opozicije že dva dneva po prejetju gradiva. Zmeda je nastala zaradi različnih interpretacij 90. člena Poslovnika Študentskega zbora glede roka za vložitev amandmajev. To se je v trenutnem mandatu že zgodilo, ko je Igličar pred 10. redno sejo zavrnil amandmaje opozicije, kljub temu da so bili ti vloženi pravočasno, za kar se je na ponedeljkovi seji tudi opravičil.

Izjava udeleženca seje

Ob začetku razprave o rebalansu je Rajgelj opozoril na nesmiselnost sprejemanja rebalansa, saj poslanci niso prejeli finančnega poročila za leto 2023. Po Pravilniku o finančnem načrtu bi morali zaključno poročilo prejeti do 30. aprila, sestavljeno pa naj bi bilo po enaki členitvi področij kot finančni načrt. Poleg tega bi morali rebalans in finančna načrta vsebovati tudi realizacijo iz zadnjega poročila finančno-računovodske službe. Namesto finančnega poročila s potrebnimi obrazložitvami je predsedstvo poslancem na 8. dopisni seji 22. maja posredovalo poslovno poročilo, ki pa je zgolj izpis bilance iz AJPES-a brez razvidnih odhodkov na posameznih postavkah. Brez primerjave predvidenih in dejanskih odhodkov je sprejemanje rebalansa po Rajgljevih besedah ne le nesmiselno, ampak tudi v nasprotju s pravilnikom.

Petek je odgovoril, da je bilo finančno poročilo za leto 2023 pripravljeno po AJPES-ovem obrazcu za osebe zasebnega prava, kot to počnejo že zadnjih 15 let. Dodal pa je, da se trenutno usklajujejo s Študentsko organizacijo Slovenije, da v prihodnje s svojimi finančnimi poročili ne bodo v kršitvi lastnih pravilnikov in nepravilni interpretaciji svojega pravnega statusa. Sicer pa da »ne ve, kako je finančno poročilo povezano z rebalansom ali proračunom za naslednji dve leti.«

Opozicijski poslanci so predsedniku ŠOU, vodjem posameznih resorjev in predsedniku zbora postavili več kot 60 vprašanj o vsebinski obrazložitvi postavk v rebalansu in proračunih. O postavkah smo deloma poročale v povzetku prejšnje seje, podrobnejši pregled posameznih postavk pa lahko pričakujete poleti v sklopu raziskovalnih oddaj, ki jih pripravljamo na redakciji.

Opozicijski poslanci so vodjo Resorja za obštudijske dejavnosti, Aleksandra Milićevića, vprašali, kako je sestavljena finančna konstrukcija Resorja, v katerem se namenja 25.000 evrov za administracijo. Odgovoril je, da so študenti na projektih Resorja plačani glede na ure, urna postavka pa znaša 7,44 evra. 

Ob preizpraševanju načrtovanih projektov Resorja za razvoj in informiranje so opozicijski poslanci navedli, da se 20.000 evrov namenja viralnim aktivacijam, ki zajemajo tudi sodelovanje z vplivneži za povečanje dosega promocijskih objav. Vodjo resorja Tilna Klinca je poslanec Vidmar vprašal, kaj pomenijo hostesne akcije, in izpostavil, da njihova ubeseditev v predlogu projekta zaradi omenjanja izključno hostes »smrdi po seksizmu.« Klinc se je strinjal in pojasnil, da k pridružitvi vabijo vse - »fante, punce in vse ostale.« Na Vidmarjevo vprašanje, če bo Resor promoviral tudi naslednjo samoorganizirano študentsko menzo, je Klinc pritrdil, saj da želijo v promocijske akcije vključiti vse študente, ki jih ŠOU zastopa.

Prvič so imeli poslanci tudi vpogled v dolgoročno strategijo organizacije, ki jo je morala ŠOU pripraviti na zahtevo Računskega sodišča. Za pripravo dolgoročnega strateškega dokumenta se je že več let porabljalo sredstva, ki so po ugotovitvah Računskega sodišča zgolj v letih 2020 in 2021 skupno znašala več kot 17.000 evrov, čeprav dokument ni bil pripravljen. Vrhovnik je izrazil mnenje, da bi moral biti Študentski zbor v pripravo strategije bolje vpet. Nastali 14-stranski dokument je označil za praznega, saj je v nasprotju z dejanskim delovanjem organizacije. Izpostavil je tudi, da ŠOU ne more objektivno analizirati problematik, kot je študentsko delo, saj je od njega odvisno njeno financiranje. 

Poslanci opozicije so participacijo prisotnih poskušali povečati tako, da so jih poimensko povprašali po mnenju o različnih točkah strategije glede na njihov študij oziroma funkcijo v ŠOU. Ker strategija omenja tudi posebno skrb za študentske družine, je Vrhovnik poslanko s Fakultete za družbene vede, Tjašo Tomše, na primer vprašal, zakaj je na 5. redni seji glasovala proti amandmaju, ki bi namenil več sredstev Klubu študentskih družin. Petek je v odziv poslance pozval, naj na »provokacije« ne odgovarjajo, opozicijo pa označil za »kriminalistično policijo«. Obtožil jih je, citiramo: »Vem, da hočete škodovati in samo škodovati ugledu ŠOU v Ljubljani.« Na vprašanje je kljub temu odgovoril Tjaž Črnčec, vodja Resorja za socialo in zdravstvo, ki je pojasnil, da se Kluba študentskih družin ni financiralo dodatno, ker so »sami povedali, da tega denarja ne potrebujejo.« Bivša predsednica Kluba je za našo oddajo komentirala, da tega Klub v času njenega predsedovanja nikoli ni izrazil, na komentar trenutne predsednice pa še čakamo.

V nadaljevanju so se poslanci seznanjali še z nepremičninsko strategijo organizacije, pri čemer je direktor ŠOU Andrej Klasinc povedal, da nameravajo prodati prostore na Kersnikovi 4 in Kersnikovi 6. V ponudbo naj bi vključili cenitev nepremičnine izpred preteklih let in jo objavili lani decembra, prodati pa jih želijo, ker bo stavba v naslednjih dveh letih predvidoma obnovljena, za kar bi ŠOU kot 22-odstotni lastnik stavbe moral kriti tolikšen odstotek stroškov prenove. Klasinc je prodajo zato označil za poslovno smiselno odločitev in dodal, citiramo: »To moramo delati transparentno, ker vemo, v kakšnem okolju trenutno smo, pod kakšnim drobnogledom je naša organizacija, zato želimo narediti vse po predpisih.« 

Sledilo je še imenovanje dveh članov Pritožbene komisije, pritožbenega in nadzornega organa ŠOU, pristojnega za ugotavljanje skladnosti delovanja z akti, ugotavljanja kršitve aktov ter izrekanja sankcij. Za funkcijo v sicer šest članski komisiji sta kandidirala poslanca Matic Jelen z Zdravstvene fakultete in Kristjan Slunjski s Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije. Po predstavitvi so jima vprašanja zastavili tako opozicijski kot koalicijski poslanci. 

Izjava udeleženke seje

Igličar je po vprašanjih predlagal, naj si vzamejo 5-minutni premor, da se kandidata pripravita na odgovore. Na glasovanju sta bila oba kandidata potrjena. V nadaljevanju je sledila seznanitev s porevizijskim poročilom Računskega sodišča, ki ga je na dnevni red umestil Rajgelj.

Izjavi Tadeja Rajgla in udeleženke seje

V točki snemanja sej je Rajgelj Študentskemu zboru v sprejemanje predlagal sklep, da se v skladu z 2. členom Poslovnika Študentskega zbora ŠOU, ki zapoveduje javnost sej, dovoli snemanje v avdio in video obliki z namenom razširjanja vsebine sej študentski javnosti. Zopet se je oglasil Aleksander Milićević, sicer študent Ekonomske fakultete in tudi predstavnik ŠOU v svetu Zavoda Radio Študent. Povedal je, da je proceduralni sklep opozicije protipraven, saj ni v skladu z notranjimi akti ŠOU in skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov pomeni poseg v osebne pravice tistih, ki soglasja za snemanje ne želijo dati. Milićević se je v komentarju skliceval na pridobljeno pravno mnenje, ki naj bi ga hranili v predsedstvu. Za omenjeno pravno mnenje smo novinarke zaprosile, a ga do snemanja oddaje od predsednika Študentskega zbora Igličarja nismo prejele.

O preprečevanju snemanja sej je v torek potekala tudi naša novinarska konferenca, kjer je predstavnica Društva novinarjev Slovenije Katarina Bulatović dejala: 

Izjava Katarine Bulatović

Po končani 4-urni seji je direktor vse prisotne vključno z novinarkami z besedami »Vsi smo ŠOU« povabil v restavracijo Kampus Food, kjer so utrujene udeležence seje pričakale pice, le ugibamo pa lahko, iz katerih materialnih stroškov so bile financirane.

***

Vprašanje, ki smo ga zastavile Klubu študentskih družin:

Na včerajšni seji Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani so poslanci med drugim komentirali tudi financiranje vašega društva in se spraševali, zakaj vam ni namenjeno več denarja. Vodja Resorja za socialo in zdravstvo, Tjaž Črnčec, je navedel, da ste ob sprejemanju finančnega načrta za leta 2023 in 2024 povedali, da ne potrebujete dodatnega financiranja. Povedal je tudi, da ste in boste v prihodnosti finančno pomoč prejemali po potrebi.

Zanima me, če ste res zavrnili višje financiranje in če ste denarno pomoč prejemali, ko ste zanjo zaprosili.

Odgovor Urške Klančič, predstavnice Kluba študentskih družin:

Kot je dejal Tjaž - financiranje prejemamo za vsak projekt posebej. Ko imamo idejo o dogodku in zberemo seznam potrebščin, ki jih za izvedbo potrebujemo, to posredujemo osebi iz Resorja za zdravstvo in socialo, s katero sodelujemo, in ona poskrbi za izdajo naročilnice oz. nakup potrebščin. Tak način sodelovanja in financiranja nam ustreza ter trenutno povsem zadostuje glede na obseg našega delovanja. 

Prispevek je bil z odgovorom Kluba študentskih družin dopolnjen, 15. 7. 2024