V ponedeljek, 22. decembra, je potekala prva redna seja Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju ŠOU, na kateri je bilo izvoljeno novo modro-rdeče predsedstvo. Izvoljeni so bili predsednik in vodje resorjev za mandat 2020-2022. Predsednik ŠOU je postal Klemen Petek iz poslanske skupine Modro za študente. Novoizvoljeni predsednik je na seji predstavil svojo vizijo za izboljšanje delovanja ŠOU. 

IZJAVA

Petek o tem, kako bo potekal dialog s tistimi, ki bodo imeli drugačne poglede, in o izboljšanju publicitete ŠOU.

IZJAVA

Po besedah novega predsednika pa se obeta tudi boljše sodelovanje Študentske organizacije in Radia Študent. 

IZJAVA

Predstavniki Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS, so danes, na dan obravnave sedmega protikoronskega paketa, pred parlament postavili smrečico, okrašeno s položnicami. S tem so želeli opozoriti na nezadostne ukrepe za mlade v protikoronskih zakonih. Predsednik ŠOS Klemen Peran je za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da je sicer nekaj njihovih predlogov med že vloženimi dopolnili, recimo predlog nadomestila za študentsko delo med epidemijo v višini 80 odstotkov tega, kolikor je posameznik s študentskim delom zaslužil pred epidemijo.

Kako pa bo za študente in študentke poskrbela država? S sprejetjem PKP 7 bomo študentje in študentke prejeli novih 150 evrov enkratne denarne pomoči. Pri tem se lahko upravičeno sprašujemo, kako s tem kriti najemnine, izpad dohodkov iz študentskega dela ali denimo šolnine. 

Študent, ki želi ostati anonimen, se je v tem študijskem letu izredno vpisal na magistrski program ene izmed članic Univerze v Ljubljani, v nadaljevanju UL. V tem času je zaradi izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ter aktivnega sodelovanja na športnih prireditvah vložil prošnjo za znižanje šolnine. Kljub obrazložitvi, podkrepljeni s potrdili je fakulteta prošnjo zavrnila in študentu omogočila le plačilo v več obrokih. V primeru tovrstnih prošenj fakultete odločajo na podlagi Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL, in sicer 8b. člena, ki določa, da se pri določitvi pogojev za znižanje šolnine in oprostitev plačila šolnin upoštevajo kriteriji, ki jih statut univerze opredeljuje kot upravičene razloge za uveljavljanje pravic iz statusa študenta. Vložene vloge individualno obravnava kolegij dekana fakultete. 

Pri tem je zanimivo, da je odsoten kakršenkoli pravilnik, ki bi namesto sklicevanja na Statut UL neposredno navedel upravičene razloge ter določil postopek in kriterij odločanja. Iz primera je razvidno, da sedanja ureditev dopušča izjemno arbitrarnost odločanja organov fakultete, ki sloni deloma na uveljavljeni praksi zahtevanja uradnih potrdil, kot so odobrena državna štipendija, socialni transferji in podobno, ter deloma na volji dekanov. Druga študentka, ki je prav tako vložila prošnjo za znižanje šolnine, pove, da se ji je postopek sicer zdel korekten, a po drugi strani precej kompleksen ter da so študentje in študentke slabo informirani o možnostih med postopkom.

Univerza in njene članice po besedah rektorja UL Igorja Papiča izražajo skrb o stanju visokega šolstva v času ukrepov za preprečevanje epidemije. A same po drugi strani sprejemajo izrazito formalistično zastavljene postopke, za katere se zdi, da ne upoštevajo širših okoliščin in stisk, v katerih se znajdejo študentje. 

Poglejmo še osnovne šole. Medtem ko se bodo odprli frizerski saloni, je po besedah predsednika vlade Janeza Janše, citiramo: “Danes še prezgodaj za odgovor, ali bo vrnitev v šolo možna 4. januarja ali ne.” Konec citata. Napovedal je, da bo vlada o tem odločala sredi tega tedna. Zagotovo pa se bodo s 4. januarjem po odločitvi ustavnega sodišča odprle šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami. Vladni govorec Jelko Kacin pa je ob tem napovedal obvezno hitro testiranje zaposlenih v šolstvu, ki naj bi se izvedlo med vikendom pred odprtjem šol. Na napoved se je odzval Sindikat za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo Slovenije, v nadaljevanju SVIZ, ki je zapisal, da takšno avtoritarno ukazovanje kaže na aroganco in nekompetentnost vladnih predstavnikov. Opozorili so, da čeprav je SVIZ v minulih mesecih že večkrat predlagal razpravo o teh vprašanjih in se tudi zavzel za prioritetno, a prostovoljno cepljenje zaposlenih v izobraževanju, še vedno ni nobenih smernic in načrtov za potek vračanja otrok v šole.

K odprtju šol pozivajo tudi strokovnjakinje in strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Sklicujoč se na raziskave, ki so razkrile, da zapiranje šol bolj malo prispeva k obvladovanju epidemije, so strokovni skupini, ki predlaga ukrepe v boju z epidemijo, svetovali, naj odprtje šol obravnavajo kot najvišjo prioriteto. O spregledanih stiskah mladih smo v oddajah redakcije že poročali, iz Pediatrične klinike v Ljubljani pa dodajajo podatek, da je bilo letos med slovenskimi srednješolci in srednješolkami za 30 odstotkov več hospitalizacij zaradi poskusa samomora kot v primerljivem obdobju lani. 

V  poslanskih skupinah LMŠ, Levica in SD menijo, da je lahko zaradi predolgega in nesorazmernega zaprtja šol povzročene več škode, kot če bi vlada organiziranemu odpiranju šol dala prednost pred drugimi nenujnimi dejavnostmi. Zaradi, citiramo, “neučinkovite, zgrešene in nekonsistente politike vlade na področju izobraževanja” so zahtevali nujno sejo odbora državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, na kateri bodo danes razpravljali o vladni politiki na tem področju.

Poglejmo še v tujino.

Velika Britanija, potem ko se Združeno kraljestvo ni uspelo dogovoriti o članstvu po brexitu, ne bo več sodelovala v evropskem programu izmenjave Erasmus+. Premier Boris Johnson  je dejal, da bo Velika Britanija namesto tega vzpostavila svojo shemo z najboljšimi univerzami na svetu, ki bo dobila ime po britanskem pionirju računalništva Alanu Turingu. 

Trije akademski založniki Elsevier, Wiley in Ameriško kemično društvo so na višje sodišče v Delhiju vložili peticijo za blokado Sci-Huba in Libgena v Indiji - dveh spletnih mest, ki raziskovalkam in študentom omogočata brezplačen prenos raziskovalnih publikacij in knjig. Spletni mesti so obtožili piratstva in kršenja avtorskih pravic, ker zagotavljata dostop do njihovih avtorsko zaščitenih vsebin. 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Iz Društva SOS telefon so sporočili, da se s 1. januarjem 2021 odpira 24-urna svetovalna linija za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja. Na telefonsko številko 080 11 55 se bo tako možno obrniti 24 ur na dan, vse dni v tednu.

Mesto žensk se bo z nagradami Women on Women ponovno poklonilo borkam za enakost in pravice žensk, zato do 31. januarja 2021 odpirajo nov poziv za nominacije. Predlagate lahko samo še žive ženske in kolektive, ki so ali še vedno pomembno prispevajo k boju za enakost med spoli in socialno pravičnost pri nas. Več informacij najdete na spletni strani Mesta žensk. 

Program Sqvot za zmanjševanje tveganja za brezdomnost in stanovanjsko izključenost LGBTIQ+ mladih, ki deluje pod okriljem Društva Parada ponosa, vabi k sodelovanju v raziskavi “Bivanjske razmere LGBTIQ+ oseb v Sloveniji”. Sodelujete lahko na 3 načine: z reševanjem ankete, sodelovanjem v intervjuju ali udeležbo na pogovorni skupini. Več informacij je dostopnih na spletni strani Društva Parada ponosa.