Začenjamo v Južni Ameriki. V Asuncionu, glavnem mestu Paragvaja, je prišlo do stavke. Učitelji namreč od vlade zahtevajo, naj zagotovi zadostno financiranje izobraževanja. Že drugi dan stavke pa je prišlo do večjih incidentov. Protestirajoči učitelji so namreč med shodom skozi prestolnico bili napadeni s strani policije. Ta je na njih streljala z gumijastimi metki in jih napadala s pendreki, več oseb je bilo ranjenih. Sicer je med zahtevami protestnikov desetodstotno zvišanje mezd, saj učitelji živijo zgolj od minimalne plače. Prav tako zahtevajo, da se večji delež BDP-ja nameni izobraževanju, saj kar tri četrtine šol naj ne bi imele zadovoljenih pogojev. Opozarjajo tudi na skorumpiranost lokalnih politikov, eden takšnih je tudi predsednik Horacio Cartes, ki je v preteklosti bil zaprt zaradi poneverbe, hkrati pa bi naj bil vpleten v promet z drogami. Sicer tamkajšnja vlada vodi politiko privatizacije in javno-zasebnih partnerstev, zaradi česar so se stavki pridružili tudi zdravniki in mnoga civilno-družbena gibanja.

Stavkajo pa tudi njihovi kolumbijski kolegi. Več kot 320.000 učiteljev je izrazilo nezadovoljstvo nad mizernimi plačami in slabo socialno varnostjo. Razlogi za stavko se skrivajo tudi v dejstvu, da je vlada v duhu predvolilnih obljub zagotavljala, da bo stvari uredila, vendar se to ni zgodilo. Prav tako opozarjajo na grozljive posledice privatizacije, ki bi jih ta imela za izobraževanje, saj bi po hrbtu najbolj udarila revne, medtem ko bi bogati še vedno uživali privilegije. Sicer pa učitelji niso edini, ki so zaradi neizpolnjenih volilnih obljub šli na ulice, saj so z njih že julija na nemogoče razmere opozarjali taksisti. Z več sto tisoč učitelji na ulicah je glavno vprašanje, kako bo vlada ravnala, da jih spravi nazaj v učilnice. Upamo lahko samo, da se ne bodo poslužili podobnih taktik, kot so jih predstavniki ljudstva uporabili v Paragvaju.

Selimo se v severno Afriko, natančneje Maroko. Prejšnji teden je v Rabatu po 72-dnevni gladovni stavki umrl študent in aktivist, Mustapha Meziani. Stavko je sicer začel po tem, ko so ga zaprli zaradi domnevne vpletenosti v umor nekega islamističnega študenta. Obtožbe je zanikal, prav tako pa se ni strinjal z odločitvijo univerze, da ga izključi iz izobraževalnega procesa. Njegova smrt je rezultirala v nezadovoljstvu na družbenih omrežjih, kjer veliko ljudi obtožuje maroško vlado, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi preganja drugače misleče aktiviste.

Čezoceanski poslušalci, pozor! Tudi v Združenih državah imamo demokratične socialiste, njihovo mladinsko krilo pa trenutno išče mlade in organizirane socialiste, ki bi bili pripravljeni voditi delovanje organizacije znotraj fakultet in univerz. Pri tem še posebej izstopa dejstvo, da lahko za omenjeno delo pridobite celo akademske kredite. Kaj takega lahko naši študenti, ki delujejo v civilno-družbenih organizacijah ali opravljajo družbeno koristna dela, zgolj sanjajo.

V Združenem kraljestvu, kjer so zadnje tedne vse oči uprte v Škotsko, prihaja do velikih polemik o neodvisnosti. Škotske univerze se že pripravljajo na morebiten beg možganov v primeru neodvisnosti. Razlogi za strah so namreč v večmilijardnih izgubah sredstev, ki jih trenutno britanska vlada namenja univerzam. Nekaj raziskovalcev je že prejelo vabila angleških univerz, medtem ko so ostali obvestili svoje matične oddelke, da bodo v primeru neodvisnosti najverjetneje dali odpoved. Bojijo se namreč globokih rezov, ki bi sledili na področju visokega šolstva. Področja, ki naj bi jih izguba sredstev najbolj udarila, so prav tista, ki veljajo za visoko cenjena – računalništvo in informatika, genske in biomedicinske raziskave ter teoretska fizika.

Dijakom, ki jih zanima področje varnostnega menedžmenta, bodo v šolskem letu 2014/2015 končno izpolnjene sanje. No, vsaj tistim, ki imajo 1940 evrov viška za plačilo šolnine. Celjska fakulteta za komercialne in poslovne vede namreč v prihajajočem šolskem letu uvaja program Varnostni menedžment I. Cilj programa je izobraževanje kadrov s področja civilne, požarne in okoljske zaščite. Omenjeni kadri naj bi z doseženimi kompetencami doprinesli k razvoju okolja, saj naj bi zagotavljanje varnosti poslovanja postajalo vedno bolj pomembno in zahtevno.

S prvim šolskim dnem za vse osnovno- in srednješolce pa se je na mariborski univerzi začela dvotedenska mednarodna poletna šola. Poleg domačih študentov se je bodo udeležili še študentje iz Univerze v Moskvi, Univerze v Hangzhouju ter poljskih univerz iz Katovic, Bielsko-Biale in Krakova. Pridružili se jim bodo še študentje iz Zagreba ter Bergna. Govorili smo z Mladenom Kraljičem z mariborske univerze, ki je povedal več o sami vsebini poletne šole:

(izjava se nahaja v posnetku oddaje)

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Jutri, 5. 9. in v soboto, 6. 9. bo na Trgu francoske revolucije potekal sejem rabljenih učbenikov za osnovno in srednjo šolo. Gre za tradicionalen projekt Zveze ŠKIS, o njem pa nam je več povedala Jasna Kofol:

(izjava se nahaja v posnetku oddaje)

Infoshop v nedeljo, 10. septembra ob 19. uri pripravlja sedmi dogodek v okviru cikla »Misliti nemogoče«. Naslov tokratnega dogodka je »Povolilni molk«, na njem pa se bodo odpirala vprašanja, ki se nam porajajo, ko pomislimo na volilni proces. Sicer pogovorni cikel »Misliti nemogoče« naslavlja aktualne tematike boja proti kapitalizmu na horizontalen način in vzpostavlja prostor za pogovore, kjer je mogoča in spodbujana enakovredna in aktivna participacija vseh udeleženih.

V nedeljo pa bo v okviru International Student Movement na internetu potekal globalni chat, na katerem bodo udeleženci koordinirali in diskutirali o dogodku Global week of action z naslovom »We are students, not customers«. Razlogi za poziv so čedalje večja komercializacija visokega šolstva. Chat se bo začel ob 18. uri po lokalnem času, več informacij pa je dostopnih na spletni strani ISM.