Nove oblike digitalnega političnega udejstvovanja in odločanja

Politična participacija ni le pravica, temveč tudi dolžnost vseh državljanov in državljank naše male države. Demokratični politični sistem je v veliki meri odvisen od tistih, ki v njem sodelujejo, zato višja kot je politična participacija, višja je tudi stopnja legitimnosti samega sistema. V zadnjih desetletjih v zahodnih demokratičnih državah namreč zaznavamo upad politične participacije in posledično tudi legitimnosti sistemov, zato je potrebno iskati in spodbujati nove oblike udejstvovanja v demokratičnih procesih. V današnji oddaji bomo odgovore na vprašanja o novih oblikah digitalnega političnega udejstvovanja iskali s Tadejem Štrokom z Inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan. 

Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij predstavlja najnovejšo obliko politične participacije, saj se zaradi njihove dostopnosti in dosega širijo finančne in prostorske meje sporočanja in informiranja. Informacije se širijo hitreje kot kdajkoli prej in pomembne lokalne dogodke pogosto spreminjajo v širša, včasih celo globalna gibanja v podporo ali kritiko dogajanju v družbi. Ob tem se razvijajo skupnosti od najmanjših do največjih obsegov, ki se lahko prenesejo ali odražajo tudi v fizičnem okolju. 

Spletne platforme lahko zaradi svoje enostavnosti pri uporabi decentralizirajo gibanja, na način, da omogočijo nekoliko več vpliva posameznikom, ki niso specializirani za neko področje. Še ena posebnost družbenih medijev je možnost zaobidenja morebitnih državnih regulacij in s tem dostopnost sicer nedovoljenih virov novic in podatkov na nekem območju. Splet pa je danes tudi odlično okolje za poenostavljanje informacij in njihovega vrednotenja, s čimer je lažje pridobiti večje število podpornikov in hkrati utišati glasove nasprotnikov. To je seveda mogoče početi tudi s fizičnimi mediji, a je doseg in učinek takšnih objav na spletu veliko večji. Tako splet predstavlja prostor za hiter začetek izjemno dostopnih gibanj, kar je skozi razvoj novih tehnologij privedlo do uveljavitve spletnega aktivizma kot oblike političnega udejstvovanja.

Spletni aktivizem je predvsem raznoliko in nejasno definirano področje. Medtem ko ga nekateri strokovnjaki utemeljujejo le na podlagi spleta kot edine osnove za gibanja, so drugi mnenja, da je bolj pomemben njegov dejanski socialno-politični vpliv in se njegova prava vrednost pokaže ob prepletu z nedigitalnimi oblikami aktivizma. Pogosto je meja zarisana tudi pri kakršnikoli vpletenosti vladnih ali korporativnih organizacij, a te v poskusih približevanja svoji publiki uporabljajo zelo podobne oblike gibanj, kot bi jih pripisovali spletnemu aktivizmu. Tadej Štrok pove o najučinkovitejših oblikah spletnega aktivizma in o njegovi ločenosti od ostalih oblik političnega udejstvovanja.

V sami osnovi so različna tudi mnenja o kredibilnosti spletnih gibanj, ker je deljenje informacij na internetu občutno lažje od širjenja besede s fizičnimi mediji. Tako so se razvila poimenovanja, kot so »kliktivizem«, »ohlapni aktivizem« in »ležalniški aktivizem«, ki označujejo to vrsto političnega udejstvovanja kot neučinkovito za družbena gibanja in namenjeno zadovoljstvu posameznika, ne podpori nekega namena. Ta ocena pa predstavlja precej posplošen pogled na vse oblike spletnega političnega udejstvovanja. Uporaba spletnih medijev sama po sebi namreč ne pomeni manjše zavzetosti pobudnikov gibanj in njihovih podpornikov. Kot primere uspešnih gibanj, ki so bila v veliki meri odvisna od spleta, Štrok navaja naslednje.

Najbolj personalizirane spletne platforme, ki imajo tudi največji doseg, so družbena omrežja. Ta predstavljajo digitalna okolja, v katerih lahko z izjemo namerno omejenih informacij najdemo katerokoli objavo v omrežju, ne glede na čas ali prostor, v katerem je bila ustvarjena. Prav tako tudi naše objave nimajo omejitve dosega, a algoritmi, ki uporabnikom priporočajo objave, prioritizirajo bolj priljubljene teme glede na splošno družbo in vsakega posameznika. Prav prikritost algoritmov družbenih omrežij in njihovo favoriziranje odziva proti relevantnosti vsebine pa lahko za kvaliteten spletni aktivizem ustvarja težavno okolje. Pred letom 2010 so družbena omrežja temeljila na povezavi med računi uporabnikov in so omogočala bolj horizontalno razmerje vidnosti objav. Danes pa platforme igrajo vlogo avtomatiziranega vmesnika med uporabniki in s ponujanjem vsebin vplivajo na njihove tokove interesov in vrednot. Štrok kot najvplivnejše spletne platforme navede naslednje.

Tako danes pridobivanje vpliva na družbenih omrežjih temelji predvsem na dopadljivosti objav algoritmu platforme. In ker je ta osnovan na odzivu namesto na vsebini, imajo največji doseg najbolj skrajna in sporna mnenja, ki jih je moč najti na teh spletnih straneh. Gonilna sila omrežij je dobiček, tako za njihove lastnike kot tudi za najpomembnejše osebnosti, prisotne v tem okolju, zato se v poplavi novic, ustvarjenih z minimalno vloženim trudom in maksimalno udarnostjo, izgubljajo glasovi neodvisnih ciljno usmerjenih aktivističnih organizacij in posameznikov. Težavo seveda predstavljata kakovost in verodostojnost informacij, ki sta pogosto obratno sorazmerni z odzivom na objave. Mediji imajo tako izbiro med bolj točnimi in celovitimi novicami ter obdelanimi, skrajšanimi ali kako drugače bolj privlačnimi objavami. Kje zarisati mejo med čim bolj informativnim poročanjem in čim večjim dosegom neke morebitne pomembne informacije? In kako sprejemljivo je z objavljanjem posredno podpirati zasebne lastnike velikih omrežij? 

Spletni aktivizem do neke mere odpira možnosti posameznikom in organizacijam, da javno izražajo svoje mnenje, dajejo pobude in prispevajo k družbenim spremembam. Dober in trenutno še aktualen primer je evropska civilna iniciativa My Voice, My Choice, ki se zavzema za dostopnejši, varen in brezplačen splav. Gibanje je podpise v večji meri zbiralo preko spleta in jih do sedaj zbralo več kot milijon dvesto tisoč. Ta primer naj služi kot pokazatelj, kako mogočen in razširjen je lahko spletni aktivizem, kar pa je lahko tudi slaba stvar. Na eni strani imamo dobre ideje in mobilizacijske potenciale, po drugi pa se rojevajo internetna politična in ideološka gibanja z negativnimi sporočili, ki so pogosto vodena s strani dominantnih institucij in posameznikov. 

V zadnjem času je eden najodmevnejših tovrstnih posameznikov Andrew Tate, ki si je s svojimi seksističnimi, mizoginimi in nasploh konzervativnimi izjavami prislužil slavo in ugled s strani svojih podpornikov. Andrewu Tatu [Endru Tejtu] je preko družbenih omrežij, zahvaljujoč algoritmom, uspelo doseči ciljno publiko, ki se strinja z njegovim mišljenjem, in poleg skupnosti ustvariti tudi profit. Splet tako ob demokratičnih potencialih več kot očitno nudi prostor tudi raznim konzervativnim in za družbo škodljivim idejam, ki se lahko hitro razširijo in postanejo globalno odmevne. 

Ob tem lahko spletni aktivizem postane preveč površinski, zato uporabniki interneta nanj ne gledajo več kot na aktivizem, temveč kot objave na družbenih omrežjih, ki jim namenijo všeček in s tem »opravijo svojo aktivistično dolžnost«. Spletni aktivizem nam zato lahko pogosto daje napačno predstavo o številu in zavzetosti protestnikov ter postane le orodje za nabiranje všečkov in delitev. Štrok pojasni, kako se pri participaciji izognemo pasivnosti uporabnikov spletnih omrežij in tudi kakšna sploh je stopnja politične ozaveščenosti med mladimi.

Iskati je torej treba ravnotežje med spletnim in nespletnim aktivizmom ter prepoznati pomembne prednosti in omejitve vsake od oblik. 

Štrok ob tem dodaja, da se bodo v prihodnosti nekateri elementi naših vsakdanjih življenj, kot so na primer sestanki, najverjetneje še v večji meri preselili v spletno okolje, a da nekaterih dejanj na spletu preprosto ni možno replicirati. Tako zaključi z omembo filozofije biopolitike, ki poudarja vpliv fizičnih masovnih zborov ali shodov na dogajanje v družbi.

V kontekstu digitalizacije socialnega okolja je postala pomembna veščina medijska pismenost. Po podatkih Eurostata je leta 2022 kar 95 odstotkov Evropejcev, starih od 16 do 29 let, poročalo o vsakodnevni uporabi interneta, iz česar bi lahko sklepali, da smo mladi vešči digitalnih tehnologij in digitalno ter medijsko pismeni. A to ne drži. Raziskava Evropske komisije iz leta 2020 je namreč pokazala, da ima le 71 odstotkov mladih, ki dnevno dostopajo do interneta, dovolj znanja, da bi jih lahko označili kot medijsko pismene, saj je internetna uporaba za večino mladih omejena na zabavo in komunikacijo na družbenih omrežjih. O pomenu različnih oblik pismenosti pri participaciji v spletnem okolju pove Štrok. 

Obstaja več definicij medijske pismenosti. Biti medijsko pismen pomeni kritično razumevanje, preizpraševanje in ocenjevanje delovanja medijev. Omogoča nam razumeti, kako mediji proizvajajo pomene, oblikujejo in posredujejo realnost, ter na kakšen način s tem vplivajo na naša življenja. Pri medijski pismenosti je temeljno tako računalniško znanje kot tudi uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih. Največji razlog za nizko stopnjo medijske pismenosti je pomanjkanje ustreznih usposabljanj. Štrok izpostavi vlogo šole. 

Digitalno okolje torej omogoča drugačno obliko politične participacije kot so je bile vajene starejše generacije. Tovrstno politično udejstvovanje ima svoje slabosti in prednosti, pri čemer je ključnega pomena sistemska skrb za razvijanje različnih oblik pismenosti, ki so predpogoj za vstop in sodelovanje v digitalnem okolju.

Glasbeni žmoht

Dijaški napovednik

Dijaki se bližamo koncu šolskega leta. Dnevi so vse daljši in polni dela za šolo, noči krajše. Da četvorka ne bi bila vrhunec vašega poletja, pa vam Dijakobinci v majski oddaji predstavljamo nov dijaški napovednik dogodkov!

Seveda ne moremo začeti napovednika, ne da bi spregovorili o slonu v sobi – Špil ligi. Finale bo potekal 13. junija, tokrat pa se bo iz kultnega Kina Šiška preselil na Kongresni trg. V finalu bodo nastopili blues rock zasedba Stone Head, metalci Kresnik, grindcore duo Kultivator ter pevka in avtorica Iza Napotnik.

Izo, eno izmed pionirk Glasbenega žmohta, lahko slišite tudi dvajsetega šestega v Gromki. 

Špil liga sicer ni edina liga, kjer se bodo dijaki v bližnji prihodnosti spopadali za prvo mesto. Isti dan, ob sedmi uri, bo oder Štihove dvorane v Cankarjevem domu zavzela dijaška improvizacija – potekal bo namreč finale Šolske improlige. Če vam gledališče »sedi« bolj kot glasba, veste, kam morate zaviti trinajstega junija. 

Če pa se kot dijaški bend ali glasbenik še uveljavljate, vam Lokal Patriot v Novem mestu v novi koncertni sezoni ponuja dve razburljivi priložnosti oziroma natečaja. Prvi je orientiran okoli prihajajočega septembra Akustike 2025. Gre za enomesečni niz akustičnih dogodkov, na katerih se predstavijo manj znani umetniki. Če je vaša glasba mirnejše, kitarske sorte, je koncert na topel septembrski večer v Lokalu Patriot popolno slovo poletju.

Poleg akustičnih glasbenikov iščejo tudi dijaške glasbenike, ki bi nastopali kot predskupine. V sklopu obeh projektov je poleg prostorov poskrbljeno za promocijo in dodatne reference. Prijave za oba natečaja sprejemajo do tridesetega junija, potrebni pa so vsaj trije avdioposnetki komadov. Za več informacij obiščite spletno stran lokalpatriot.si ali njihov Instagram profil @lokalpatriotnm.

Tudi če ste kljub vsemu odgovoren dijak četrtega letnika in upoštevate, da so v tem delu leta druženja in obiskovanja dogodkov na stranskem tiru, lahko tokrat v druženju uživate brez slabe vesti. Center mladih Koper šestindvajsetega maja ob sedmih organizira maturitetni Pub kviz s poudarkom na treh obveznih predmetih. Vprašanja bodo temeljila na starih maturitetnih polah, rešitvam pa bodo priložena pojasnila iz snovi. Več informacij najdete na cmk.si. 

Dogajalo se bo tudi v Placu, za več informacij spremljajte Instagram profil dssstrehca.