Z vstopom v novo koledarsko leto je študente in študentke poleg daril in absolutno prehudega mačka pričakala tudi nepričakovana novost. Ob pogledu na aplikacijo Študentska prehrana so lahko namreč hitro ugotovili, da bodo morali za obisk svojega najljubšega ponudnika študentske prehrane na bone v veliki večini primerov doplačati občutno več kot le par dni pred tem. Do še posebej velike zmede je prišlo pri oglaševani ceni obroka verjetno vsem najbolj poznanega ponudnika sendvičev in, bolj pomembno, burekov brez doplačila, saj naj bi zanje po novem v pekarni Žito zahtevali osemindevetdeset centov. Kot smo se ob obisku ene izmed njihovih poslovalnic hitro prepričali, to ne drži. Več o tem v zaključku oddaje.

Za razliko od podobnega dviga, ki se je zgodil januarja 2023, tokrat ni bil na delu dvig maksimalne cene subvencioniranega obroka, ki je od prejšnjega razpisa ostala nespremenjena in je še vedno postavljena pri devetih evrih. Za dvig cen so se tokrat odločili ponudniki sami pri prijavi na Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2025 in 2026.

Po podatkih, ki nam jih je posredovalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je povprečna cena obroka na študentski bon narasla za štirideset centov, in sicer s 7,72 evra na 8,12 evra. Ker povprečno ceno obroka zmanjšuje peščica ponudnikov, ki za minimalno ali ničelno doplačilo ponujajo manjše obroke večinoma hitre prehrane, je glede dviga cen bolj zgovorna mediana cene subvencioniranega obroka, ki je narasla z osem evrov na 8,52 evra. To pomeni, da morajo študenti pri več kot polovici ponudnikov za obrok na študentski bon doplačati vsaj štiri evre in pol. To je sicer že zelo blizu maksimalnega doplačila, ki je postavljeno pri 4,98 evrih.

Poleg tega se je z novim razpisom ponovno pokazal tudi problem zamika v usklajevanju vrednosti študentskega bona z rastjo cen subvencioniranih obrokov, do katere pride na novem razpisu. Ta stopi v veljavo vsaki dve leti z novim koledarskim letom. Vrednost subvencije za študentsko prehrano se redno dvigne vsak prvi marec, skupaj z uskladitvijo transferjev posameznikom in gospodinjstvom z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Tako pri vsakem novem dvoletnem razpisu pride do trimesečnega prehodnega obdobja, v katerem vrednost študentskega bona ne sledi dvigu cen na trgu ponudnikov študentske prehrane. S tem pride do začasnega nesorazmernega dviga doplačila, ki ga morajo študenti prispevati za subvencioniran obrok. 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo vprašali, ali so pripravili kakšne posebne ukrepe, ki bi študentom olajšali to prehodno obdobje. Odgovorili so, da podpirajo dvig subvencije, a da ta ukrep ni odvisen samo od njih, saj ga morajo uskladiti s koalicijskimi partnerji, ministrstvom za finance in vlado. Poleg tega so poudarili, da se jim pogosti dvigi subvencije zdijo nevzdržni, saj finančno bremenijo državo, hkrati pa lahko vodijo v pritiske na odločevalce po dvigu maksimalne cene subvencioniranega obroka. V tej luči kot dolgoročno rešitev dviga cen vidijo v premisleku o zasnovi in vlogi trenutnega sistema, ki bi poskrbela, da bo ta zagotavljal zdrave in kakovostne obroke po cenovno dostopnih cenah. 

Za komentar o dvigu doplačila za obrok subvencionirane študentske prehrane smo se obrnili tudi na Študentsko organizacijo Slovenije. V njem so nam sporočili, da se sicer v okviru delovne skupine, ki je pripravljala razpis, niso posebej ukvarjali s dvigom cen v prehodnem obdobju do rednega dviga subvencije, vendar da ministrstvo že dalj časa pozivajo k dvigu subvencije v okviru predloga Zakona za urejanje položaja študentov ZUPŠ-2. V besedilu predloga tako najdemo podatek, da je za študentsko organizacijo trenutno primerna vrednost bona pet evrov in sedemnajst centov.

Poleg ŠOS je bilo v delovno skupino, ki je pripravljala razpis, vključeno tudi Društvo Iskra kot zagovornik sistema javnih menz. Mnenje društva o vzroku dviga cen z novim razpisom nam je v izjavi zaupal Maks Novak.

IZJAVA

Novaka smo še vprašali, ali se je v sklopu delovne skupine govorilo tudi o dvigu cen obrokov z novim razpisom. 

IZJAVA

Novost na razpisu je bila tudi, da so se nanj lahko prijavili ponudniki iz vse Slovenije, olajšano prijavo pa so imeli javni zavodi z lastno kuhinjo, ki v njej sami pripravljajo in ponujajo hrano. Sem spadajo srednje šole, dijaški in študentski domovi, akreditirani visokošolski zavodi, bolnišnice, domovi za starejše in podobno. Posledica tako ubesedenega razpisa je, da lahko sedaj študenti in študentke na bone po novem jedo tudi v splošnih bolnišnicah na Jesenicah, Brežicah in Novem mestu. 

Ali je imela ta določba zaželen učinek, smo vprašali ministrstvo, ki nam je sporočilo, da se število javnih zavodov, izbranih na razpisu, ni bistveno spremenilo, a da zaradi novosti obstaja možnost, da vsi javni zavodi še niso seznanjeni s spremembo, zato več prijav pričakujejo na drugem odpiranju prijav, ki se bo zgodilo tekom leta. Isto vprašanje smo zastavili tudi Društvu Iskra.

IZJAVA

Cen pa niso dvignili le zasebniki, pač pa tudi javni zavodi. Tako se je obrok v Restavraciji Študentskih domov Ljubljana podražil za štirideset centov. Zakaj je prišlo do dvigov tudi pri javnih zavodih, komentira Novak.

IZJAVA

Za konec pa še h glavnemu vprašanju oddaje. Torej, ali lahko študentke in študenti v Žitu še vedno dobimo zastonj burek na študentski bon? Kontaktirali smo Žito. Direktorica Žito maloprodaje Vladka Dirnbek nam je v pisnem odgovoru pojasnila, da je pri oglaševani ceni subvencioniranega obroka prišlo do napake pri pripravi razpisne dokumentacije. Poudarila je, da dviga cene obroka niso načrtovali in da študentom ne zaračunavajo razlike v ceni. Na vseh prodajnih mestih naj bi tudi že namestili obvestila, ki jasno navajajo, da doplačila ni. Dirnbek je v odzivu zapisala tudi, da so v kontaktu s študentsko organizacijo in se trudijo za čimprejšnjo odpravo napake, kar pa ne bo mogoče pred prvim februarjem. 

Da bi preverili te navedbe, smo se tudi sami odpravili na teren in obiskali vse tri poslovalnice Žita v centru Ljubljane. Na Bavarskem dvoru in železniški postaji so nas pričakala prej omenjena obvestila. V Žitu na Kolodvorski pa obvestila nismo zasledili, a smo kljub temu od zelo prijazne prodajalke obrok na študentski bon prejeli brez doplačila. Torej lahko potrdimo, da lahko študentarija še vedno uživa v zastonj bureku!

Po centru prestolnice je zastonj burek iskal vajenec Matevž, pri tem sta ga mentorirali Nika in Vika.