KAKO SLOVENSKI ŠOLSKI SISTEM OBRAVNAVA DRUGOSTI
Leta 2010 so člani Društva Afriški center in Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja KULA v okviru projekta “Izobraževanje za razvoj na trdnih temeljih” naredili pregled različnih osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov, štirih za geografijo in dveh za zgodovino. Glavni cilj je bil ugotoviti, kako razširjene so neustrezne reprezentacije Afrike v učbenikih, ter jih ponovno ovrednotiti z upoštevanjem večplastnega razumevanja afriškega kontinenta. Na tej podlagi je bilo pripravljeno poročilo z naslovom “Afrika v slovenskem šolskem sistemu”, v katerem so bila podrobno predstavljena vsa mnenja in predlogi v zvezi s pregledanimi šolskimi gradivi.
Poročilo kot primer evrocentričnih reprezentacij navaja izseke iz učbenika Geografija za 8. razred, v katerih je mogoče opaziti kratkotrajni zgodovinski spomin, ki sega le do kolonialnih osvajanj in ignorira kakršnekoli dosežke afriških državnih tvorb in kultur. Ob tem relativizira kriminalne razsežnosti evropske kolonialne vladavine, kar lahko vidimo iz naslovov, kot so »Preteklost, povezana z Evropo« ali »Težave belcev v tropski Afriki«. Ob tem so sodobne značilnosti Afrike predstavljene izključno z vidika njenih problemov, ki so obravnavani kot problemi, ki so značilni samo za Afriko, kar vidimo na primer pri izpostavljanju bolezni. Ob tem je problematična tudi uporaba izrazov za oris gospodarskega stanja držav, kot sta na primer nerazvit oziroma razvit, saj bi bila primernejša uporaba izrazov gospodarsko bolj ali manj razvite države.
Tudi mnogi drugi avtorji, ki so se ukvarjali s slovenskimi učbeniki v tem kontekstu, so izpostavili pomen učbenikov za reproduciranje etnocentričnih predstav. Ksenija Šabec, docentka na Katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede, je v svojem članku “Slovenski učbeniki kot akter etnocentrične in rasistične socializacije: primer osnovnošolskih učbenikov za geografijo” tako denimo izpostavila problem uporabe specifičnih slikovnih reprezentacij, jezikovnih strategij in širšega tekstualnega konteksta, ki so prežeti z negativnimi reprezentacijami “drugega”. Ob tem zapiše, da imajo tako avtorji učbenikov kot učitelji in ministrstvo posredno moč in nadzor nad učnim programom ter poučevanjem otrok. Učenci prek sekundarne socializacije v šoli pridobijo osnove interpretativnega okvira, ki določa diskurz o drugih etničnih skupinah, zato je treba prikriti kurikulum v šolah kritično raziskati in problematizirati znanje, ki se v šolah podaja.
Prejšnji teden se je v sklopu evropskega projekta Intercap odvil spletni dogodek “Kako šolski sistem obravnava drugosti”, ki se je ukvarjal ravno s tem problemom. Organiziral ga je Zavod Global, na njem pa so predstavili novejši pregled stanja in sprememb na področju obravnave Afrike v slovenskem šolskem sistemu.
Na dogodku so sodelovali študenti in študentke antropologije, ki so opravili pregled novih učbenikov v primerjavi s tistimi izpred 10 let, ter njihovi mentorji in mentorice, različni gostje iz lokalne skupnosti ter strokovnjakinje in strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja. Skupaj so naslovili vprašanja, ali so bili predlogi, podani v publikaciji iz leta 2010, upoštevani v učnih načrtih, novih izdajah učbenikov ter učnih gradivih. Preverili so tudi, na kakšen način lahko učitelji in učiteljice spodbujajo neevrocentrične predstave o drugih kontinentih in kulturah ter zakaj je pri njihovi obravnavi pomemben širši zgodovinski kontekst.
O projektu obravnave šolskih učbenikov z vidika evrocentričnih reprezentacij, ki se v njih pojavljajo, nam je več povedal Max Zimani, ustanovitelj Zavoda Global. Osnovni namen zavoda je približevanje afriške družbe in kulture slovenskemu prostoru, v okviru centra pa potekajo tudi delavnice globalnega učenja, katerih namen je poglabljanje znanja na področju migracij in trajnostnega razvoja. Zimani pove, kdaj se je Društvo Afriški center v sodelovanju s Slovenskim etnološkim in antropološkim združenjem KULA s tematikami pravzaprav že začelo ukvarjati.
Z delom na tem področju so nadaljevali leta 2010. Že omenjeno poročilo “Afrika v slovenskem šolskem sistemu” je bilo takrat tudi predstavljeno javnosti na okrogli mizi, kjer so bili prisotni predstavniki založb, avtorji, predstavniki Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, učitelji, univerzitetni profesorji in predstavniki Ministrstva za šolstvo. Predlogi so zadevali delovna področja vseh prisotnih, prioritetno pa so apelirali na avtorje učbenikov, urednike in založnike.
Zimani poudarja, da pri oblikovanju percepcije mladih o svetu šolski sistem igra ključno vlogo. Ob tem je pomembno, kakšno snov se učencem podaja, saj so prek tega podane tudi splošne predstave o svetu, zato bi moral teme, ki jih obravnava, predstaviti s stališča večplastnosti in prikazovati različne poglede nanje ter s tem spodbujati kritično razmišljanje o svetu. O stanju na področju učbeniških vsebin leta 2010 Zimani pove:
Zaradi omenjenega so se lahko upravičeno spraševali, ali so bili učenci in učenke ter dijaki in dijakinje deležni uravnotežene obravnave Afrike in drugih kultur. Zimani se sprašuje, ali je sprejemljivo govoriti o kulturni nerazvitosti Afrike brez problematiziranja kolonializma kot takega.
Ključno vprašanje dogodka prejšnji teden je torej bilo, ali so bili predlogi v novih izdajah učbenikov ter učnih gradivih upoštevani. Zimani pove, da je bila večina predlaganih sprememb vnešena v nove izdaje učbenikov. Veliko izrazov, kot so na primer črna celina in črni ljudje, v učbenikih danes ni več, manj je tudi izpostavljanja revščine in lakote v povezavi z Afriko. Ob tem pa kljub temu izpostavi naslednje:
Najbolj problematične razlage so se torej izbrisale, a se niso nadomestile z novimi, neevrocentričnimi razlagami, ki bi bile lahko za učence orodje za prevpraševanje v družbi obstoječih evrocentričnih predstav.
Podobne so bile ugotovitve študentk z Oddelka etnologije in kulturne antropologije, Anje Poznič, Karin Robin, Simone Zupanc, Nine Dečko, Eve Malovrh in Veronike Vižentin. Pri preučevanju novih učbenikov so opazile, da v njih še vedno manjkajo kritične družbenopolitične in zgodovinske razlage - tako razlage globalnih povezanosti in posledic kolonializma ter neokolonialnih odvisnosti pri obravnavanju gospodarskega razvoja in šolstva kot tudi poudarki nepravičnosti v svetovni trgovini in vmešavanje evropskih držav v notranje zadeve drugih držav ter izkoriščanje njihovih naravnih virov. V učbenikih tudi ni mogoče najti poglobljenih razlag apartheida, suženjstva, revščine, dostopa do izobraževanja in konfliktov pri vodnih virih.
Kot primer še nepopravljenih oziroma neizbrisanih orientalističnih dikcij pa so udeleženci na dogodku izpostavili denimo besedno zvezo »kolonialni gospodarji«, saj se s takšnim poimenovanjem samo še poglablja zahodna superiornost. Termin »gospodarji« bi bilo treba nadomestiti, saj izraža subjektivno stališče oziroma diskurz dominacije. Tudi nabiralništvo je na primer opisano kot primitivna oblika preživetja, ob čemer so predlagali, da se oznaka »primitiven« odstrani in nadomesti z izrazom »najstarejša oblika gospodarstva« ali »najstarejši način pridobivanja hrane«.
Zimani izpostavi, kako pomembno je tudi izobraževanje učiteljev, saj lahko tako vsaj sami spoznajo vpliv evrocentrizma na vsebino, ki naj bi jo podali svojim učencem. Pri poučevanju teh vsebin je pomembno kritično mišljenje kot metodologija, saj lahko ob pravem pristopu učiteljev in učiteljic ne glede na to, kaj je napisano v učbenikih, učenci in učenke ter dijaki in dijakinje pridobijo iz pouka nekaj pozitivnega. Tudi Zavod Global trenutno izvaja projekte v okviru Intercap, ki so namenjeni prav pedagoškim delavcem in delavkam.
O tem, kakšni so načrti za prihodnost in do kakšnega zaključka so prišli na dogodku, Zimani pove:
Problema evrocentričnih reprezentacij v šolskih učbenikih ne moremo rešiti zgolj z izbrisom očitnih rasističnih formulacij. Ključno je, da se razvije kritična naravnanost do načinov, na katere se predstavljajo tuje celine, kulture in njihova zgodovina, saj se le tako lahko spopadamo s prepogosto prisotnim evrocentrizmom. Videti je, da se s primerom predstavljene iniciative pomikamo v pravo smer.
Oddajo je pripravila Tana pod mentorstvom Žive.
Dodaj komentar
Komentiraj