Ko učiteljev ni v šoli, ministri plešejo

Oddaja
26. 11. 2020 - 12.00

V današnjem Unikompleksu bomo razpravljali o vladnem predlogu o izenačitvi vpisnih pogojev za univerzitetni študijski program oziroma o popolni izenačitvi splošne in poklicne mature v času epidemije. Vlada bi v 55. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19 oziroma v šestem protikoronskem paketu dodala člen, ki je sicer z epidemijo povezan prav toliko, kot je z njo povezana »nujna« investicija 780-ih milijonov evrov v orožje. Očitno se bomo proti epidemiji in njenim posledicam borili z orožjem in ne z učinkovitim zdravstvenim sistemom. Ker pa rušenje zdravstvenega sistema ni dovolj, se pojavljajo tudi težnje po razkrajanju šolskega.

Četudi je bil predlog, o katerem bomo razpravljali, zaradi kritičnega odziva akterjev na področju izobraževanja že naslednji dan umaknjen, to ne pomeni, da se v prihodnje ne more ponoviti. Zatorej poglejmo, kaj bi sprememba vpisnih pogojev sploh pomenila in kakšne posledice bi imela na šolski sistem.

Ko govorimo o maturi, govorimo o dveh vrstah mature - poklicni in splošni. Vsa določila, povezana z maturo, ureja Zakon o maturi, krajše ZMat. Ta v 2. in 3. členu določa, da se splošna matura opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Kandidat lahko izbere tudi šesti maturitetni predmet, ki ga izbere iz izbirnega dela. Poklicna matura pa se opravlja iz štirih predmetov, od tega iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela.

V praksi to pomeni, da se maturi razlikujeta v tem, da ima splošna matura tri obvezne predmete, slovenščino, matematiko in angleščino, ter dva izbirna predmeta. Poklicna matura pa ima slovenščino, matematiko ali angleščino in dva poklicna predmeta. Poleg tega se maturi razlikujeta še v zahtevnosti nalog obveznih predmetov. Opravljena splošna matura omogoča vpis v vse višješolske, visokošolske in univerzitetne študijske programe, poklicna pa le v višješolske in visokošolske.

Razliko med gimnazijskim in srednješolskim izobraževanjem ter med splošno in poklicno maturo opiše direktor državnega izpitnega centra in član državne komisije za poklicno maturo Darko Zupanc.

IZJAVA

Zdaj že umaknjeni predlog zakona bi v 55. členu posegal v drugi odstavek 38. člena Zakona o visokem šolstvu. Ta določa, da se na študij po visokošolskem in višješolskem študijskem programu na posameznem strokovnem področju lahko vpišejo tudi tisti, ki so opravil poklicno maturo z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov splošne mature oziroma peti predmet. Če bi bil predlog sprejet, bi se lahko maturanti s poklicno maturo z opravljenim petim predmetom vpisali na katero koli fakulteto ne glede na strokovno področje.

Za začetek se lahko vprašamo, kako bi sprejetje takšnega predloga vplivalo na šolski sistem. Odgovarja Zupanc.

IZJAVA

Roman Vogrinc, podpredsednik Skupnosti splošnih gimnazij, pojasni, kaj bi uveljavitev predloga pomenila za dosedanjo delitev mature na poklicno in splošno.

IZJAVA

V Skupnosti splošnih gimnazij so na ministrico Simono Kustec naslovili javno pismo, v katerem so jo pozvali, da se iz predloga šestega zakona o paketu ukrepov za omilitev posledic drugega vala epidemije črta 55. člen. Na pismo se ministrstvo ni odzvalo.

Izenačitev vpisnih pogojev bi za gimnazije verjetno pomenila upad števila vpisanih dijakov in dijakinj, saj bi se ti raje odločali za poklicno izobraževanje, s katerim bi po končani srednji šoli dobili poklic, hkrati pa bi imeli po novem odprta vrata na vse fakultete. Možnost upada vpisa v gimnazijske programe dopušča tudi Vogrinc.

IZJAVA

Svoje nestrinjanje s predlogom so izrazili tudi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, krajše SAZU. O tem, kako bi uveljavitev predloga vplivala na kakovost izobraževanja, pove podpredsednik SAZU Robert Zorec.

IZJAVA

Zorec dodaja, da se šolski sistem ne gradi na zahtevnosti, temveč na masovnosti, kar ima za kvaliteto izobraževanja usodne posledice.

IZJAVA

Zamisel o spremembi zakona o visokem šolstvu sicer ni popolnoma nova. Vprašanje vpisnih pogojev za univerzitetne študijske programe je bilo v preteklih letih že večkrat izpostavljeno. Tako Zorec kot Vogrinc povesta, da se 38. člen, ki določa možnost vpisa poklicnih maturantov in maturantk na fakultete samo po strokovni vertikali, v praksi večkrat ni upošteval, sprejetje takšnega zakona pa bi povzročilo, da se to, kar je bilo do zdaj anomalija, uzakoni.

Na družbenih omrežjih lahko večkrat zasledimo komentarje, da pri vpisu na univerzitetni študij ni upoštevana strokovna vertikala. Na primer da se tisti, ki so obiskovali Srednjo zdravstveno šolo, kljub opravljeni poklicni maturi iz medicinske stroke ne morejo vpisati na študij medicine. Zupanc  odgovarja, da v tem primeru dijaki in dijakinje niso diskriminirani, in dodaja, da v našem sistemu obstaja možnost opravljanja maturitetnega tečaja.

IZJAVA

Zdaj pa k vprašanju, kaj se s predlogom dogaja. V tem tednu je bilo mogoče zaslediti več različnih, nasprotujočih si informacij o obravnavi predloga. Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so nam sporočili, da sta v ponedeljek predlog zakona že obravnavala Odbor za izobraževanje in Odbor za finance, včeraj pa je predlog obravnaval tudi državni zbor. K predlogu je bil na pobudo naših sogovorcev ter drugih akterjev na področju izobraževanja vložen amandma, ki ga je ministrstvo podprlo in sporni predlog umaknilo.

Glede na to, da nihče od naših sogovornikov ni bil povabljen k sodelovanju pri oblikovanju predloga ali k podaji mnenja, smo se za pojasnitev, kako predlog izenačitve splošne in poklicne mature služi izboljšanju izobraževalnih pogojev, obrnili na pristojno ministrstvo. Z ministrstva so nam sporočili, da je vlada sledila strokovni oceni Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, v nadaljevanju Nakvis, da se v oteženih razmerah zaradi epidemije s tem ukrepom pomaga ciljnim skupinam in visokošolskim zavodom pri pogojih za vpis. V odgovoru so dodali še to, da zaradi skupin, ki so izrazile odklonilno mnenje do tega ukrepa, v okviru zakonodajnega postopka sicer ne bodo vztrajali pri njegovi obravnavi.

Ministrstvo naj bi torej sledilo oceni Nakvisa, s katerega so nam kot odgovor na naše vprašanje posredovali svoje mnenje o omenjenem predlogu. Zanimivo pa je, da je mnenje Nakvisa v nasprotju s tem, kar navaja ministrstvo, saj je odklonilno. Z Nakvisa so nam namreč sporočili, da se jim tako izenačevanje mature kot tudi prelaganje akreditacije visokošolskih zavodov ne zdita ustrezni rešitvi. Citiramo: »Izvorno predlagani rešitvi bi namreč lahko imeli resne in nepopravljive posledice za kakovost tako srednješolskega kot visokošolskega izobraževanja. Predlagani rešitvi nujno potrebujeta strokovno utemeljitev, širok konsenz med deležniki v slovenskem visokem šolstvu in sistemski pristop k obravnavani problematiki.« Konec citata.

Nakvis dodaja še, citiramo: »Člani Sveta NAKVIS v izvorno oblikovanje dotičnih zakonskih predlogov ministrstva sicer niso bili vključeni.« Konec citata. Sprašujemo se, kako je lahko Nakvis podal oceno, na podlagi katere je ministrstvo sprejelo predlog, če v oblikovanje predloga sploh niso bili vključeni.

Izenačitev vpisnih pogojev bi pomenila nekakšen obvoz na cesti izobraževanja, njena posledica pa bi bil upad deleža gimnazijcev in gimnazijk, saj bi bili ti po končani gimnaziji in zahtevnejši maturi le gimnazijski maturantje, njihovi kolegi in kolegice iz poklicnih šol pa bi hkrati že imeli poklic in enake pogoje za vstop na fakultete.

Namesto zniževanja standardov in diskriminacije velikega deleža dijakov in dijakinj bi morala vlada in pristojno ministrstvo v prvi vrsti skrbeti za dvigovanje kakovosti izobraževanja in za to, da bo v trenutnih razmerah enako dostopno za vse. O takšnih in drugačnih poskusih ruštive šolskega sistema bomo v oddajah redakcije še poročali.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.