Denikotinski ZbritOFF
Kitajska raziskovalna skupina je v prebavilih nekaterih kadilk in kadilcev odkrila simbiotsko bakterijo, ki razgrajuje nikotin. Ta bi lahko v prihodnosti pripomogla k zmanjšanju vpliva škodljivih učinkov nikotina v telesu.
Znano je, da ima kajenje tobaka slab vpliv na vsa človeška tkiva. Med drugim je tobak tudi eden od dejavnikov za najpogostejše jetrno obolenje razvitega sveta, imenovano nealkoholna zamaščenost jeter. Pri obolenju se v jetrih kopiči maščoba, ki jetrom onemogoča opravljanje funkcij in lahko v končni fazi vodi do ciróze ter raka.
Raziskava je večinoma potekala na miših, ki so jim v vodo dodali nikotin. Raziskovalke in raziskovalci so v prvem delu raziskave primerjali kopičenje nikotina v telesu tako imenovanih sterilnih miši – to so miši brez lastnega mikrobioma, ki živijo v sterilnem okolju – s kontrolno skupino miši. Ugotovili so, da se v telesu sterilnih miši kopiči več nikotina, kar nakazuje, da pri razkrajanju nikotina vlogo igra tudi črevesni mikrobiom.
Da bi korelácijo potrdili pri ljudeh, so raziskovalke in raziskovalci v drugem delu raziskave vzorčili črevesno vsebino ter blato kadilk in kadilcev. V vzorcih tankega črevesja so izmerili količino nakopičenega nikotina, vzorce blata pa pregledali za bakterijske gene, ki kodirajo encime za razgrajevanje nikotina. Rezultati so pokazali, da je mikrobiom kadilk in kadilcev, ki so imeli v črevesju nakopičenega manj nikotina, vseboval simbiotsko bakterijo Bacteroides xylanisolvens, ki nikotin izrablja kot vir hranil.
Da bi spremljali vpliv bakterije v telesu, so se raziskovalke in raziskovalci v zadnjem delu študije vrnili k mišjemu modelu. Specifično jih je zanimalo, ali razgrajevanje nikotina vpliva na napredovanje obolenja zamaščenosti jeter. V ta namen so miši podvrgli dieti z veliko sladkorja ter holesterola, pri čemer so različnim skupinam dodali samo nikotin ali zgolj bakterijsko kulturo Bacteroides xylanisolvens ali pa oba dodatka skupaj. Skupini, ki sta prejemali nikotin, sta imeli povišan nivo jetrnih encimov, sintezo kolagéna in vnetnih citokínov, kar je posledično vplivalo na pospešen razvoj zamaščenosti jeter. Vseeno pa je bil razvoj bolezni pri skupini, ki je poleg nikotina prejemala tudi bakterijsko kulturo, opazno upočasnjen.
Blažje napredovanje zamaščevanja jeter so pokazali tudi človeški vzorci. Pri kadilkah in kadilcih, katerih blato je zaradi bakterijske razgradnje vsebovalo več razpadlih produktov nikotina, začetek bolezni ni močno napredoval. Obratno pa so imeli osebki z večjo koncentracijo nikotina tudi povišane jetrne encime ter opazno napredovanje bolezni zamaščenosti jeter.
Vir slike: https://www.stockai.com/item/63a4e63112a04a48a9812d4f
Dodaj komentar
Komentiraj