1. 10. 2024 – 7.05

Koralni ZbritOFF

Audio file
Vir: Kolaž iz slik v javni domeni

V oceanih se vsako leto znajde vse več plastičnih odpadkov in majhnih plastičnih delcev. Tam pridejo v stik z morskimi organizmi in se vtihotapijo v prehranske verige. Japonski in tajski znanstveniki so raziskovali korale kot možne organizme, kjer se dolgoročno skladiščijo velike količine plastike. Svoje ugotovitve so objavili v reviji Science of the Total Environment.

Audio file
1. 5. 2022 – 12.00
Konec plastike ali konec človeka?

Znanstveniki in znanstvenice danes spremljajo raznotere vrste mikroplastike in njihovo kroženje v morski vodi, usedlinah in živih organizmih. Ugotavljajo, da je koncentracija plastičnih delcev v morski vodi nepričakovano nizka glede na človekov vnos plastike v okolje. V zadnjem obdobju se zato vse več raziskav osredotoča na iskanje potencialnih dolgotrajnih ponorov plastičnih delcev v oceanih. Sem med drugim štejemo plastiko, ki potone, oceanski led in nekatere organizme, kot so korale. Za razliko od rib so korale po predvidevanju stroke sposobne zadrževati plastične delce v svojem kalcificiranem skeletnem tkivu, kjer lahko ostane tudi tisočletja po tem, ko korala že odmre.

Korale so skupina nevretenčarjev, ki živijo pritrjene na morsko dno. Prehranjujejo se deloma z lovljenjem manjših morskih organizmov, del hranil pa dobijo prek simbioze s fotosintetskimi algami. Posamezni polipi, ki gradijo kolonijo, sestojijo iz površinske sluzi, funkcionalnega tkiva in skeleta iz kalcijevega karbonata. Znanstvena ekipa je želela preveriti, kje v teh treh strukturah se zadržujejo plastični delci. Pri tem so se osredotočali na štiri vrste koral, ki prebivajo v severnem delu Tajskega zaliva – ta sicer spada med s plastiko bolj onesnažena morja.

Audio file
15. 1. 2024 – 7.05
AAAAAAAAAAA,A × 10-9 metrov

Znanstvena ekipa je ugotovila, da se je v 27 vzorcih koral nahajalo nekaj manj kot 200 plastičnih delcev v velikosti 100 do 200 mikrometrov. To pomeni, med dvema in tremi mikroplastičnimi delci na gram korale. Bili so približno enakomerno porazdeljeni v vseh treh anatomskih enotah korale, kar nakazuje, da delci migrirajo s površja v skelet. Njihova pojavnost je bila med preučevanimi vrstami koral sicer različna, kar priča o razlikah v filtriranju in zadrževanju plastičnih delcev. 

V svojem delu znanstveniki in znanstvenice poudarjajo, da trenutno še ni splošno uveljavljene metode za spremljanje mikroplastike v koralah. Na količino zadržane mikroplastike v polipu korale vplivajo oceanski tokovi, geografija rastišča koral in koncentracija plastičnih delcev v morski vodi. Za nadaljnjo obravnavo problema manjkajoče plastike v oceanih bo zato potrebno usklajeno vzorčenje na mnogih lokacijah po svetu

V koralne lovke se je ujel Luka S.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.