Pri odkrivanju nastanka življenja na Zemlji se raziskovalci pogosto osredotočijo na nastanek posameznih gradnikov celic in ne na celotne organizme. Tako smo nedavno v Znanstvenem britoffu poročali o odkritju znanstvenikov z univerze v Nici. V raziskavi so avtorji dokazali možnost nastanka sestavnega dela RNK, sladkorja riboze, na kometih. A zgolj sama riboza še ni sposobna prenašati dednih informacij.

Nadaljnji korak pri odkrivanju nastanka dednega materiala je prinesla raziskava znanstvenikov z inštituta za tehnologijo v Georgii v Združenih državah. Avtorji so pokazali, da se v pogojih, kot so bili na Zemlji pred približno 4 milijardami let, lahko tvorijo molekule, podobne RNK. Pri reakciji so znanstveniki uporabili molekule, za katere so predhodne raziskave pokazale, da so lahko nastale na mladi Zemlji. Novonastale molekule so avtorji poimenovali kar pre–RNK.

V reakciji nastanka pre-RNK so vključene molekule riboze ter barbiturne kisline in melamina. V mlačni vodi se te molekule spontano združijo in tvorijo spojine, podobne nukleotidnima bazama uracilu in adeninu. Poleg tega so se molekule združevale v podolgovate verige in tvorile bazne pare, značilne za dvojno vijačnico DNK.  

Raziskava nam tako predstavi praktičen model nastanka morda prvih molekul za prenos dedne informacije. Po opisani hipotezi naj bi danes prisotni molekuli DNK in RNK sčasoma med evolucijo nadomestili prvotne pre–RNK, ki so prve prenašale dedno informacijo.

Spanje je vedenje, ki ga poznamo pri vseh vrstah živali od nevretenčarjev do sesalcev. Skupina raziskovalk in raziskovalcev z inštituta Maxa Plancka v Frankfurtu pa je izmerila podobno možgansko aktivnost med spanjem plazilcev, kot jo poznamo pri pticah in sesalcih. Z novimi meritvami možganske aktivnosti med spanjem plazilcev predpostavljajo, da sta se faza REM in faza globokega spanca v evoluciji razvili prej, kot smo do zdaj predvidevali.

Raziskovalna skupina je merila elektrofiziološke lastnosti spečih možganov bradate agame. Spalni vzorec izmenjave faze REM in faze globokega spanca se je pri tej vrsti avstralskega kuščarja pojavljal od 6 do 10 ur in v razmiku 80 sekund. Vzorec spanja spominja na spanje glodavcev, vendar se dogaja v drugem delu možganov. Možganska aktivnost med spanjem naj bi se tako razvila že pri skupnem predniku sesalcev in plazilcev.

Po plazilsko sta spala Arne in Urša.