Nas bodo cepili roboti?

Nas bodo cepili roboti?

Aktualno-politična novica
Syringe USB

Za petkovo dobro jutro najprej nekaj statistike. Skupina ameriških zdravnic in zdravnikov je v Pediatrics objavila rezultate raziskave o učinkovitosti cepiva proti HPV pri mladostnicah. Znano je, da so določeni sevi HPV oziroma humanega papiloma virusa povezani z rakom materničnega vratu. Ugotovili so, da je s cepljenjem ameriških najstnic, starih od 14 do 19 let, pojavnost spornih sevov virusa upadla z 11,5 na 4,3 odstotka. Opazili so tudi zmanjšanje pojavnosti genitalnih bradavic.

Upad prisotnosti sevov HPV, ki so povezani s pojavom raka materničnega vratu, kaže na izredno učinkovitost cepljenja. Sploh zato ker ocenjujejo, da se za cepivo odloči manj kot polovica staršev deklic in samo petina staršev dečkov, potencialnih bodočih prenašalcev virusa. Razlogi za to so neprepričljivost zdravnikov ter strah pred cepivi in poseganjem v imunski sistem otrok.

Medtem ko so medicinci navdušeni nad učinkovitostjo cepiva proti HPV, pa se Kanadčani sprašujejo o smotrnosti kolonoskopije pri ugotavljanju raka debelega črevesa. Ta je drugi najpogostejši rak pri moških in tretji pri ženskah, najbolj ogrožena pa je starejša populacija. Za najbolj zanesljivo in natančno preiskavo debelega črevesa še vedno velja kolonoskopija, s katero iščejo polipe, ki se lahko razvijejo v raka. Težavo predstavljajo dolge čakalne vrste ter možni zapleti, kot so predrtje črevesne stene in krvavitve.

Kanadske raziskovalke in raziskovalci so v Canadian Medical Association Journal objavili pregled več študij, s katerimi so ugotavljali, ali bi kolonoskopijo lahko nadomestili z manj invazivno in za bolnika precej manj neprijetno fleksibilno sigmoidoskopijo. Ta sicer omogoča samo pregled spodnjega dela črevesja. Izkazalo se je, da je v kombinaciji z drugimi preiskavami, kot so test krvi v blatu in novejši imunokemični testi, enako učinkovita kot manj prijetna kolonoskopija.

 

Dunajski fiziki so v članku, sprejetem za objavo v Physical Review Letters, predstavili algoritem, ki lahko načrtuje eksperimente, uporabne v kvantnem računalništvu.

Mnogo kvantnih pojavov, kot sta kvantna prepletenost ali teleportacija, je neintuitivnih in tujih vsakdanji izkušnji. Ni torej odveč pomislek, zakaj bi bili ljudje, ki živimo v makroskopskem svetu, učinkoviti v načrtovanju eksperimentov, ki vključujejo nam tako nenavadne pojave. To je vodilo raziskovalce, ko so razvili MELVIN-a, algoritem, ki načrtuje kvantne eksperimente.

Računalniku določimo, katere inštrumente imamo na voljo v laboratoriju, na primer delilce laserskih žarkov in ogledala. Nato algoritem v naključnem vrstnem redu pretehta simbolično zapisana kvantna stanja fotonov, ki jih lahko z našo opremo proizvedemo. Ob tem upošteva tudi že znane eksperimentalne nastavitve in izbere take, ki ustrezajo vnaprej določenim matematičnim zahtevam.

Avtorji algoritma so dejansko že proizvedli prvi predlog za eksperimentalno udejanjenje posebno prepletenega stanja treh kvantnih delcev. To do sedaj ljudem še ni uspelo. S tem izdelkom so fiziki torej prispevali k devalvaciji svojega domnevno zahtevnega dela in naredili korak dlje na poti, da tudi njih zamenjajo roboti.

 

Cepljenje sta načrtovala Andrea in Junoš.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness