V dneh, ko se je Edward Snowden pojavil na Twitterju in se je z njim pogovarjal astrofizik Neil DeGrasse Tyson, ko je Nasa objavila pomembno odkritje, se prvič v Znanstvenem britoffu oglaša Znanstvena redakcija Radia Študent. Znanost nikoli ne počiva, zasluži si dnevne novice.

Prvi Znanstveni britoff začenjamo s črvi mokarji, to so ličinke hroščev mokarjev, ki se lahko prehranjujejo s plastiko. V raziskavi so se mokarji mesec dni prehranjevali s polistirenom v obliki stiropora, ki predstavlja najpogosteje uporabljeno plastiko. Stiropor so mokarji presnovili v ogljikov dioksid in organsko razgradljive snovi. Mokarji na dieti s stiroporom so živeli tako dobro kot tisti, ki so imeli na voljo običajno prehrano iz otrobov. Z nadaljnjimi raziskavami želijo odkriti, ali imajo mokarji v prebavilih mikroorganizme, ki jim omogočajo razgradnjo polistirena, ter ali imajo sposobnost razgrajevanja tudi druge oblike plastike. Kar bi potrošni človeški vrsti lahko prišlo še kako prav, sicer se bomo kmalu prav vsi kopali v smeteh plastike.

Znanstveno raziskovanje je daleč od odkrivanja tople vode, a znanstveniki Nase so storili prav to. Potrdili so domnevo o prisotnosti vode na četrtem kamnu od sonca in odkrili sledi, da se ta v času poletja pojavi na določenih pobočjih. Mars, ki je sprva veljal za suhi planet, je v preteklosti močno spremenil klimo in izgubil vodo na površini. O tem priča razgiban relief in prisotnost zmrznjene vode na planetovih polih.

Roverji pa so odkrili, da je v prsti več vlage, kot smo sprva domnevali. Potrdili so prisotnost soli z molekulami vode, spektroskopije Orbiterja okoli Marsa pa so na pobočjih pokazale temne lise, kjer se ob segrevanju planeta pojavi voda. Vodne razmere je potrebno še raziskati, prisotnost vode pa utegne nakazovati možnost živih organizmov na rdečem planetu.

Informacije z Marsa do Zemlje potujejo s svetlobno hitrostjo in za to razdaljo potrebujejo od 3 do 22 minut. Krajše razdalje pa svetloba prepotuje v izredno kratkem času, kar pa bi lahko bilo zelo uporabno v računalnikih prihodnosti.

Današnji računalniki temeljijo na uporabi električnih signalov, kar se v bodoče utegne spremeniti z uporabo svetlobe za prenos podatkov. Eden od za zdaj še mnogih problemov pa je, kako te podatke shraniti. Zdaj poznani spomini temeljijo na električnih lastnostih snovi, pretvorba svetlobe v elektriko in nazaj pa bi svetlobni sistem upočasnila. V ta namen so raziskovalci iznašli fotonski spomin, ki temelji na istih materialih, ki jih uporabljamo za zapis podatkov na CD-je in DVD-je. S kratkim svetlobnim pulzom je mogoče za dalj časa v material zapisati podatke, kar pomeni, da ta efekt lahko izrabljamo za izdelavo trajnega spomina. Svetloba v takšnem materialu sproži fazne spremembe snovi oziroma spremembe urejenosti atomov. Te spremembe pa je z manjšim svetlobnim sunkom moč zaznati oziroma prebrati.

Od uporabe svetlobe za prenos podatkov do odkritja prvih plazilcev s sposobnostjo biofluorescence. Na obali Salomonovih otokov so odkrili prvo želvjo populacijo, pri kateri pri posameznih osebkih pride do fluorescence preko zbiranja svetlobe, spreminjanja le-te in oddajanja v drugačni barvi. Biofluoresecenca je drugačna od bioluminiscence, ki jo najdemo pri kresničkah, kjer pride do sproščanja svetlobe zaradi kemijske reakcije. To je populacija vrste morskih želv, ki jih imenujemo prave karete. Na spletni strani Radia Študent si lahko ogledate posnetek biofluorescenčne želve, ter med letom vsakodnevno prisluhnete Znanstvenemu britoffu, če ga zamudite, ko je v etru.