Pred petimi leti se je raziskovanje prokrastinacije ali odlašanja preneslo iz preučevanja siceršnjega vedenja, povezanega s splošnim dnevnim delovanjem, v naše postelje. Raziskovalna skupina z utrechtske univerze je prvič opisala odlašanje spanja. Slednje so definirali kot budnost ob načrtovani uri za spanje, ko ni drugih zunanjih dejavnikov, ki bi onemogočali spanje posameznice ali posameznika. Skupina raziskovalk in raziskovalcev iz južnokorejskega Seula se je odločila raziskati, kaj ljudje počnejo, medtem ko odlašajo s spanjem. Verjetno ni nenavadno, da so izsledke raziskave objavili v znanstveni reviji Sleep.

V raziskavo so vključili kar 106 mladih odraslih. Pravi odrasli - kaj šele tisti v zrelih letih - z odlašanjem očitno nimajo težav. Sodelovala so večinoma dekleta, vse udeležene pa so raziskovalke in raziskovalci razdelili v dve skupini glede na rezultate, pridobljene s pomočjo lestvice odlašanja spanja. 54 udeleženk in udeležencev je sodilo med tiste, ki veliko odlašajo s spanjem, 52 pa jih s tem vedenjem nima težav. 

Prav vsi udeleženci in udeleženke so teden dni izpolnjevali urnik spanja, pri tem pa so 48 ur izpolnjevali tudi podrobnejšo porabo svojega časa. V raziskavi so izpolnili tudi vprašalnike o nespečnosti, depresiji, anksioznosti, stresu in kronotipu. Slednji nam pove več o vzorcih spanja posameznice ali posameznika, torej ali je nekdo bolj jutranja zarja ali nočna sova. Za sodelovanje v raziskavi so si glede na navedbo v članku prislužili 14 ameriških dolarjev. Upamo, da niso odlašali z zamenjavo v južnokorejske vone. 

Po pričakovanjih so bili tisti, ki s spanjem odlašajo pogosteje, tudi nočni skovirji. Raziskovalna skupina je pri večini udeleženk in udeležencev, ki s spanjem odlašajo največ, zaznala tudi večjo uporabo mobilnih naprav in družbenih omrežij. Skupina, ki ne odlaša s spanjem, tudi manj uporablja mobilne naprave do tri ure pred spanjem. Več časa namenijo gledanju televizije in uporabi računalnika. Zanimivo: raziskovalna skupina pri določanju prostočasnega vedenja skozi dan in pri odlašanju spanja ne omenja branja knjig. 

V raziskavi so odkrili tudi povezavo med odlašanjem spanja in duševnim zdravjem udeleženk ter udeležencev v raziskavi. Odlašanje spanja je bilo povezano z depresijo in anksioznostjo, niso pa odkrili povezave s stresom. 

Potrebno je poudariti, da gre za raziskavo, ki se ni osredotočila na vzročnost, ampak je iskala zgolj povezave ali korelacije med spremenljivkami, ki so jih merili. To je omenjeno tudi v sklepu članka. Nedavna longitudinalna raziskava je na primer pokazala, da čas, namenjen uporabi družbenih omrežij pri posamezniku ali posameznici, ni povezan z njenim ali njegovim duševnim zdravjem. Te povezave tudi ni bilo mogoče zaznati pri prehodu iz najstništva v zgodnjo odraslost. 

Spisala nič kaj jutranja Zarja.